Prispevek obravnava varstvo lastninske pravice v razmerju do ustavne dolžnosti skrbeti za varstvo nepremične kulturne dediščine. V teh primerih gre za javnopravno omejitev lastninske pravice na podlagi varstvenih režimov kot instrumentov varstva nepremične kulturne dediščine. Varstveni režimi, določeni z ZVKD-1, so tipičen primer posegov na podlagi 67. člena Ustave. V smislu opredelitve socialne funkcije lastnine morajo lastniki z vidika varstva kulturne dediščine izvajati določene ukrepe oziroma trpeti določene omejitve. V teh primerih gre za vsebinsko omejitev lastnine. Ker pridobijo nepremičnine, ovrednotene kot kulturna dediščina, poseben namen oziroma predstavljajo posebne varovane lastnosti, je treba lastninsko pravico na njih omejiti (razglasitev nepremičnega spomenika) ali pod zakonsko določenimi pogoji odvzeti (razlastitev kulturnega spomenika). Avtorica posebej obravnava vprašanja zakonite predkupne pravice kot omejitve razpolaganja z nepremičnino in razlastitve kot odvzemu lastnine, pri katerem gre za skrajen ukrep zaradi uresničevanja javne koristi pod zakonsko določenimi pogoji.