Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 
PRELISTAJ

letnik 2018, številka 2, 1. 4. 2018
> Kazalo

NA NASLOVNICI

Četrt stoletja Konvencije ZN o mednarodni prodaji blaga (CISG) v Sloveniji: izzivi in izkušnje

dr. Damjan Možina

Povzetek: Članek predstavlja vpliv Konvencije ZN o mednarodni prodaji blaga na zakonodajo, njeno obravnavo v teoriji in uporabo v sodni praksi. Vpliv na zakonodajo je precejšen, ker so bili pomembni deli pogodbenega prava, zlasti del pravil o sklepanju pogodb ter o odškodninski odgovornosti za kršitev pogodbe, v predniku OZ, jugoslovanskem ZOR (1978), oblikovani po zgledu haaških konvencij o pravu prodajne pogodbe, neposrednih predhodnic tako imenovane Dunajske konvencije. V teoriji je bila konvencija razmeroma dobro obravnavana. Z njo se praviloma seznanijo tudi študentje prava. V pogodbeni praksi pa odvetniki pogosto svetujejo strankam izključitev njene uporabe. Število sodnih odločb, izdanih na podlagi konvencije, je bilo sprva zelo skromno, v zadnjih letih pa je precej naraslo. Povečuje se tudi kakovost sodnih odločb, skupaj s primeri uporabe tuje literature in sodne prakse. Glede na precejšnjo skladnost delov pogodbenega prava sta bogata mednarodna literatura in sodna praksa koristni tudi za uporabo domačega prava.

Ključne besede: CISG, Dunajska konvencija, mednarodna prodaja blaga, sodna praksa

Abstract: The paper presents the influence of the UN Convention on International Sale of Goods on Slovenian legislation and legal theory, as well as its application by the courts. Important parts of contract law, in particular some rules on conclusion of contract and damages for breach of contract, in the predecessor of the Slovenian Obligations Code - the Yugoslav Act on Obligations (1978), were modelled after the Hague Uniform Sales Law - the predecessor of CISG. The resemblance of parts of legislation is significant. The CISG has been dealt with relatively well by the legal theory. It is also represented in legal education. In contractual practice, lawyers frequently advise their clients to exclude the application of the convention. However, although numbers of court decisions based on CISG were scarce in the first years, they have increased significantly in recent years. The quality of decisions is rising as well, together with cases of application of foreign legal literature and jurisprudence. In light of the resemblance of parts of contract law, the abundant international literature and jurisprudence on CISG are useful also with regard to the application of domestic law.

Key words: CISG, Vienna convention, international sale of goods, jurisprudence

Omejitve pravice do odpovedi kreditne pogodbe

mag. Matevž Zgaga

Povzetek: Pogodbena svoboda je temeljno načelo obligacijskega prava. Toda v praksi so pogajanja med strankama o vsebini kreditne pogodbe pred njeno sklenitvijo redka. Prevladujejo splošni pogodbeni pogoji bank. Ti praviloma vključujejo pravico upnika do predčasne odpovedi kredita. Avtor razpravlja o veljavnosti predčasne upnikove odpovedi z vidika temeljnih načel in kogentnega prava. Po analizi predčasne odpovedi v nemškem, švicarskem in angleškem pravu sta v prispevku analizirani slovenska zakonska ureditev in sodna praksa. Zaključuje ga avtorjev pogled na nekatera odprta vprašanja.

Ključne besede: kreditna pogodba, bančništvo, Zakon o potrošniških kreditih, splošni pogodbeni pogoji, odpoved pogodbe, načelo vestnosti in poštenja

Abstract: Freedom of contract is a general principle of contract law. However, in practice, before the parties enter into a loan contract, they rarely negotiate its provisions. Banks' general terms and conditions prevail. These terms and conditions usually include early termination right for the benefit of the creditor. The author discusses the validity of exercising such a right from the perspective of general principles and compulsory law. Following the analysis of early termination right in German, Swiss and English law, the article analyses the Slovenian statutory regulation and court practice, concluding with the author's position on some open issues.

Key words: loan contract, banking, Consumer Credit Act, general terms and conditions, early termination, principle of good faith

Promet s kmetijskimi zemljišči

mag. Žiga Rejc

Povzetek: Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) ureja poseben krog predkupnih upravičencev, ki imajo po zakonu prednost pri nakupu kmetijskih zemljišč, ter tudi poseben postopek prodaje kmetijskih zemljišč - oboje s ciljem zagotavljanja kontinuitete kmetijske obdelave, ohranjanja zmogljivosti za kmetijsko proizvodnjo ter kulturne krajine in socialnih skupnosti na podeželju. Posebnosti v prometu s kmetijskimi zemljišči so torej vzpostavljene v javnem interesu in so kot take skladne s temeljnimi izhodišči pravnega reda le toliko, kolikor tem ciljem sledijo v skladu z omejitvami, ki jih postavlja splošno načelo sorazmernosti. V tej zvezi je zavzeto stališče, da vse situacije, v katerih kot kupec kmetijskih zemljišč nastopa tako imenovani slamnati mož - ki kmetijskega zemljišča ne kupuje zase, temveč za tretjega, prikritega kupca -, pomenijo zlorabo zakonskih predkupnih pravic, kar v postopkih, ki se vodijo v zvezi s prometom s kmetijskimi zemljišči, ne bi smelo biti spregledano. Članek pa podaja tudi razmislek o nekaterih določbah ZKZ, ki na eni strani čezmerno podrejajo nekatere življenjske situacije posebnim pravilom za promet s kmetijskimi zemljišči; po drugi strani pa s preširoko definiranim krogom predkupnih upravičencev omogočajo špekulativne posle s kmetijskimi zemljišči.

Ključne besede: kmetijska zemljišča, prodaja kmetijskih zemljišč, promet s kmetijskimi zemljišči, predkupna pravica, zloraba pravice, slamnati kupec, ZKZ, obid zakona

Abstract: The Agricultural Land Act (Zakon o kmetijskih zemljiščih, ZKZ) defines the holders of pre-emptive rights as well as special administrative procedure regulating legal transactions with agricultural land. The aim of the procedure is to ensure that legally privileged potential buyers can effectively claim their special rights in such transactions. Such pre-emptive rights are, however, only granted by law in order to help secure not only the continuity of agricultural production but also conservation of cultural and social communities in the countryside - thereby in the public interest. As such, they have to be exercised in conformity with the principle of proportionality. In this respect, the paper identifies some provisions of ZKZ that, on one hand, pose disproportionate limits to the principle of free trade, whereas on the other, the law also too widely defines the pre-emptive rights for some of the beneficiaries. All in all, such imperfections enable speculative trading with agricultural land that is not only contrary to the aims of ZKZ itself, but also, in some aspects, to the very principles of the EU law.

Key words: agricultural land, farmland, transaction, pre-emptive right, abuse, farmers, ZKZ, Slovenia

Nejasen obseg kazenskopravnega varstva znakov razlikovanja

dr. Matija Damjan

Povzetek: Znaki razlikovanja v gospodarskem prometu so primarno varovani s pravicami industrijske lastnine, za njihovo neupravičeno uporabo pa so predpisane tudi kazenske sankcije. Kaznivo dejanje neupravičene uporabe tuje oznake ali modela je v 233. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) opredeljeno z uporabo tihe blanketne tehnike. Zakon uporablja pojme s področja industrijske lastnine, ne da bi jih podrobneje opredelil, a tudi brez izrecnega sklica na specialne predpise, v katerih so urejeni, kar ustvarja precej nejasnosti glede obsega inkriminiranega ravnanja. Z analogijo intra legem je inkriminirana tudi neupravičena uporaba "druge posebne oznake za blago ali storitev". Ker je v novejši zakonodaji urejenih precej takšnih oznak, je treba vodila za presojo, katere od njih so kazenskopravno varovane, razbrati iz primerjave s skupnimi značilnostmi tistih oznak, katerih neupravičena uporaba je izrecno inkriminirana. V prispevku so analizirane nekatere značilnosti civilnopravnega in kazenskopravnega varstva firme, znamke, geografske označbe in modela. Avtor ugotavlja, da je treba analogijo razlagati tako, da je inkriminirana neupravičena uporaba tistih znakov razlikovanja, ki so pravno varovani z izključno pravico zasebnopravne narave, ki daje imetniku pravico, da vsem tretjim osebam prepove neupravičeno uporabo zaščitenega znaka. Na tej podlagi identificira posamezne pravice industrijske lastnine, urejene v slovenski zakonodaji in v zakonodaji Evropske unije, ki so kazenskopravno varovane z 233. členom KZ-1.

Ključne besede: neupravičena uporaba tuje oznake ali modela, tiha blanketna norma, analogija, znaki razlikovanja, firma, znamka, geografska označba, model

Abstract: Distinctive signs in trade are primarily protected by industrial property rights; however, criminal sanctions are also prescribed for their unjustified use. The criminal act of Unauthorised Use of another's Mark or Model is defined in Article 233 of the Penal Code (KZ-1) by using a silent blank referral. The Code uses legal concepts from the field of industrial property law without defining them, but also without explicit reference to the special legislation where they are regulated. This creates considerable ambiguity regarding the extent of the incriminated conduct. By an intra legem analogy, the law also incriminates unauthorised use of "other special sign for goods or services". Since modern legislation regulates a number of such signs and labels, the guidelines for assessing which are protected by criminal law can be found by comparing the common characteristics of those distinctive signs whose unjustified use is incriminated explicitly. The article analyses the characteristics of the protection of company names, trademarks, geographical indications and models under the rules of private and criminal law. The author finds that the analogy should be interpreted as incriminating the unauthorised use of distinctive signs that are legally protected by an exclusive right that entitles the holder to prohibit all third parties from using the protected distinctive sign. On this basis, the author identifies specific industrial property rights, regulated in Slovenian and in European Union legislation, which are protected by Article 233 of KZ-1.

Key words: unauthorised use of another's mark or model, silent blank referral, analogy, distinctive marks, firm, trademark, geographical indication, model

Prepoved razpolaganja s poslovnim deležem ni ovira za redno povečanje osnovnega kapitala družbe z omejeno odgovornostjo

dr. Saša Prelič

Družba z omejeno odgovornostjo namerava povečati osnovni kapital. Tik pred sklenitvijo pravnega posla, katerega posledica bi bila dokapitalizacija družbe, je bila v sodnem registru na podlagi začasne odredbe vpisana prepoved odtujitve in obremenitve (poslovnega deleža), ki imetniku poslovnega deleža, ki ima v družbi vpisan 100-odstotni poslovni delež - ustanovitelju in edinemu družbeniku - prepoveduje odtujitev in obremenitev poslovnega deleža, in sicer zaradi zakonske domneve o obsegu in deležu zakoncev na skupnem premoženju, saj zakonec imetnika poslovnega deleža (zaradi razveze zakonske zveze) uveljavlja pravico do polovice poslovnega deleža.

VSEBINA

Vsebina

stran 209 Damjan Možina Četrt stoletja Konvencije ZN o mednarodni prodaji blaga (CISG) v Sloveniji: izzivi in izkušnje 25 Years of the UN Convention on International Sale of Goods (CISG) in Slovenia: Challenges and Experiences stran 226 Matevž Z

dr. Damjan Možina

Povzetek: Članek predstavlja vpliv Konvencije ZN o mednarodni prodaji blaga na zakonodajo, njeno obravnavo v teoriji in uporabo v sodni praksi. Vpliv na zakonodajo je precejšen, ker so bili pomembni deli pogodbenega prava, zlasti del pravil o sklepanju pogodb ter o odškodninski odgovornosti za kršitev pogodbe, v predniku OZ, jugoslovanskem ZOR (1978), oblikovani po zgledu haaških konvencij o pravu prodajne pogodbe, neposrednih predhodnic tako imenovane Dunajske konvencije. V teoriji je bila konvencija razmeroma dobro obravnavana. Z njo se praviloma seznanijo tudi študentje prava. V pogodbeni praksi pa odvetniki pogosto svetujejo strankam izključitev njene uporabe. Število sodnih odločb, izdanih na podlagi konvencije, je bilo sprva zelo skromno, v zadnjih letih pa je precej naraslo. Povečuje se tudi kakovost sodnih odločb, skupaj s primeri uporabe tuje literature in sodne prakse. Glede na precejšnjo skladnost delov pogodbenega prava sta bogata mednarodna literatura in sodna praksa koristni tudi za uporabo domačega prava.

Ključne besede: CISG, Dunajska konvencija, mednarodna prodaja blaga, sodna praksa

Abstract: The paper presents the influence of the UN Convention on International Sale of Goods on Slovenian legislation and legal theory, as well as its application by the courts. Important parts of contract law, in particular some rules on conclusion of contract and damages for breach of contract, in the predecessor of the Slovenian Obligations Code - the Yugoslav Act on Obligations (1978), were modelled after the Hague Uniform Sales Law - the predecessor of CISG. The resemblance of parts of legislation is significant. The CISG has been dealt with relatively well by the legal theory. It is also represented in legal education. In contractual practice, lawyers frequently advise their clients to exclude the application of the convention. However, although numbers of court decisions based on CISG were scarce in the first years, they have increased significantly in recent years. The quality of decisions is rising as well, together with cases of application of foreign legal literature and jurisprudence. In light of the resemblance of parts of contract law, the abundant international literature and jurisprudence on CISG are useful also with regard to the application of domestic law.

Key words: CISG, Vienna convention, international sale of goods, jurisprudence

mag. Matevž Zgaga

Povzetek: Pogodbena svoboda je temeljno načelo obligacijskega prava. Toda v praksi so pogajanja med strankama o vsebini kreditne pogodbe pred njeno sklenitvijo redka. Prevladujejo splošni pogodbeni pogoji bank. Ti praviloma vključujejo pravico upnika do predčasne odpovedi kredita. Avtor razpravlja o veljavnosti predčasne upnikove odpovedi z vidika temeljnih načel in kogentnega prava. Po analizi predčasne odpovedi v nemškem, švicarskem in angleškem pravu sta v prispevku analizirani slovenska zakonska ureditev in sodna praksa. Zaključuje ga avtorjev pogled na nekatera odprta vprašanja.

Ključne besede: kreditna pogodba, bančništvo, Zakon o potrošniških kreditih, splošni pogodbeni pogoji, odpoved pogodbe, načelo vestnosti in poštenja
Abstract: Freedom of contract is a general principle of contract law. However, in practice, before the parties enter into a loan contract, they rarely negotiate its provisions. Banks' general terms and conditions prevail. These terms and conditions usually include early termination right for the benefit of the creditor. The author discusses the validity of exercising such a right from the perspective of general principles and compulsory law. Following the analysis of early termination right in German, Swiss and English law, the article analyses the Slovenian statutory regulation and court practice, concluding with the author's position on some open issues.

Key words: loan contract, banking, Consumer Credit Act, general terms and conditions, early termination, principle of good faith

mag. Žiga Rejc

Povzetek: Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) ureja poseben krog predkupnih upravičencev, ki imajo po zakonu prednost pri nakupu kmetijskih zemljišč, ter tudi poseben postopek prodaje kmetijskih zemljišč - oboje s ciljem zagotavljanja kontinuitete kmetijske obdelave, ohranjanja zmogljivosti za kmetijsko proizvodnjo ter kulturne krajine in socialnih skupnosti na podeželju. Posebnosti v prometu s kmetijskimi zemljišči so torej vzpostavljene v javnem interesu in so kot take skladne s temeljnimi izhodišči pravnega reda le toliko, kolikor tem ciljem sledijo v skladu z omejitvami, ki jih postavlja splošno načelo sorazmernosti. V tej zvezi je zavzeto stališče, da vse situacije, v katerih kot kupec kmetijskih zemljišč nastopa tako imenovani slamnati mož - ki kmetijskega zemljišča ne kupuje zase, temveč za tretjega, prikritega kupca -, pomenijo zlorabo zakonskih predkupnih pravic, kar v postopkih, ki se vodijo v zvezi s prometom s kmetijskimi zemljišči, ne bi smelo biti spregledano. Članek pa podaja tudi razmislek o nekaterih določbah ZKZ, ki na eni strani čezmerno podrejajo nekatere življenjske situacije posebnim pravilom za promet s kmetijskimi zemljišči; po drugi strani pa s preširoko definiranim krogom predkupnih upravičencev omogočajo špekulativne posle s kmetijskimi zemljišči.

Ključne besede: kmetijska zemljišča, prodaja kmetijskih zemljišč, promet s kmetijskimi zemljišči, predkupna pravica, zloraba pravice, slamnati kupec, ZKZ, obid zakona
Abstract: The Agricultural Land Act (Zakon o kmetijskih zemljiščih, ZKZ) defines the holders of pre-emptive rights as well as special administrative procedure regulating legal transactions with agricultural land. The aim of the procedure is to ensure that legally privileged potential buyers can effectively claim their special rights in such transactions. Such pre-emptive rights are, however, only granted by law in order to help secure not only the continuity of agricultural production but also conservation of cultural and social communities in the countryside - thereby in the public interest. As such, they have to be exercised in conformity with the principle of proportionality. In this respect, the paper identifies some provisions of ZKZ that, on one hand, pose disproportionate limits to the principle of free trade, whereas on the other, the law also too widely defines the pre-emptive rights for some of the beneficiaries. All in all, such imperfections enable speculative trading with agricultural land that is not only contrary to the aims of ZKZ itself, but also, in some aspects, to the very principles of the EU law.
Key words: agricultural land, farmland, transaction, pre-emptive right, abuse, farmers, ZKZ, Slovenia

dr. Matija Damjan

Povzetek: Znaki razlikovanja v gospodarskem prometu so primarno varovani s pravicami industrijske lastnine, za njihovo neupravičeno uporabo pa so predpisane tudi kazenske sankcije. Kaznivo dejanje neupravičene uporabe tuje oznake ali modela je v 233. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) opredeljeno z uporabo tihe blanketne tehnike. Zakon uporablja pojme s področja industrijske lastnine, ne da bi jih podrobneje opredelil, a tudi brez izrecnega sklica na specialne predpise, v katerih so urejeni, kar ustvarja precej nejasnosti glede obsega inkriminiranega ravnanja. Z analogijo intra legem je inkriminirana tudi neupravičena uporaba "druge posebne oznake za blago ali storitev". Ker je v novejši zakonodaji urejenih precej takšnih oznak, je treba vodila za presojo, katere od njih so kazenskopravno varovane, razbrati iz primerjave s skupnimi značilnostmi tistih oznak, katerih neupravičena uporaba je izrecno inkriminirana. V prispevku so analizirane nekatere značilnosti civilnopravnega in kazenskopravnega varstva firme, znamke, geografske označbe in modela. Avtor ugotavlja, da je treba analogijo razlagati tako, da je inkriminirana neupravičena uporaba tistih znakov razlikovanja, ki so pravno varovani z izključno pravico zasebnopravne narave, ki daje imetniku pravico, da vsem tretjim osebam prepove neupravičeno uporabo zaščitenega znaka. Na tej podlagi identificira posamezne pravice industrijske lastnine, urejene v slovenski zakonodaji in v zakonodaji Evropske unije, ki so kazenskopravno varovane z 233. členom KZ-1.

Ključne besede: neupravičena uporaba tuje oznake ali modela, tiha blanketna norma, analogija, znaki razlikovanja, firma, znamka, geografska označba, model
Abstract: Distinctive signs in trade are primarily protected by industrial property rights; however, criminal sanctions are also prescribed for their unjustified use. The criminal act of Unauthorised Use of another's Mark or Model is defined in Article 233 of the Penal Code (KZ-1) by using a silent blank referral. The Code uses legal concepts from the field of industrial property law without defining them, but also without explicit reference to the special legislation where they are regulated. This creates considerable ambiguity regarding the extent of the incriminated conduct. By an intra legem analogy, the law also incriminates unauthorised use of "other special sign for goods or services". Since modern legislation regulates a number of such signs and labels, the guidelines for assessing which are protected by criminal law can be found by comparing the common characteristics of those distinctive signs whose unjustified use is incriminated explicitly. The article analyses the characteristics of the protection of company names, trademarks, geographical indications and models under the rules of private and criminal law. The author finds that the analogy should be interpreted as incriminating the unauthorised use of distinctive signs that are legally protected by an exclusive right that entitles the holder to prohibit all third parties from using the protected distinctive sign. On this basis, the author identifies specific industrial property rights, regulated in Slovenian and in European Union legislation, which are protected by Article 233 of KZ-1.
Key words: unauthorised use of another's mark or model, silent blank referral, analogy, distinctive marks, firm, trademark, geographical indication, model

dr. Jurij Toplak

Povzetek: Slovenija je ratificirala Mednarodno konvencijo o pravicah invalidov že leta 2008, a volišča so še vedno nedostopna in številnim invalidom država ne omogoča tajnega in samostojnega glasovanja. Upravno in Vrhovno sodišče v nobenem od številnih postopkov nista ugotovili kršitev. Ustavno sodišče je naložilo zagotovitev dostopnosti volišč, vendar volilni organi odločbe v praksi še niso uresničili. Štiri leta po odločbi tega sodišča pričakujemo letos prve volitve, na katerih bo diskriminacija delno odpravljena. Članek predstavi ureditev dostopnosti volišč in glasovanja na volitvah ter sodno prakso Upravnega, Vrhovnega in Ustavnega sodišča v zadnjem desetletju. Članek kritično oceni ustavnost dosedanje in nove ureditve z vidika načela enakosti in nediskriminatornega obravnavanja.

Ključne besede: invalidnost, diskriminacija, enakost, glasovanje, volitve, MKPI, dostopnost
Abstract: Slovenia ratified the Convention on the Rights of Persons with Disabilities in 2008, but polling stations remained inaccessible. The state does not give disabled voters a possibility to vote independently and by secret ballot. In numerous cases, the Administrative Court and the Supreme Court found no violations. The Constitutional Court ruled that polling stations should be accessible, but the ruling has not yet been implemented in practice. Four years after the ruling, the authorities expect to hold the first election without discrimination. The article presents both rules and practices on accessibility of polling stations and voting. It also presents case law of the Administrative Court, Supreme Court, and Constitutional Court. The article critically assesses the constitutionality of the previous and new legislation in light of constitutional and international standards of elections, equality and prohibition of discrimination.
Key words: disability, discrimination, equality, voting, elections, CRPD, accessibility

Mednarodno in evropsko pravo

prof. ddr. József Szalma

Rezime: U radu je ukazano na tendencijsku evoluciju mađarskog građanskog prava. U prvoj fazi, za vreme reprezentativnog (staleškog) društva važilo je tzv. običajno pravo, kodifikovano u Verbecijevom Tripartitu (1517). Za to vreme je, uz to, važilo tzv. precedentno pravo, tj. pravilo da je Vrhovni sud, ili vrhovna sudska instanca zauzimala načelne stavove, koji su bili izvorište prava za analogne slučajeve. U građanskom periodu, naročito u tzv. Sečenjijevom liberalnom zakonodavstvu, u prvim decenijama 19. veka je parlament donosio važne reformske zakone, i u njihovom domenu zakon je postepeno preuzeo ulogu izvorišta prava namesto precedenata. Takvi su zakoni npr. o privrednim društvima, zakon o eksproprijaciji radi javnog interesa, npr. izgradnje puteva, mostova, uz pravičnu naknadu. Godine 1848. donet je XV zakon, koji uvodi građansku ravnopravnost, ukida avicitet i najavljuje donošenje građanskog zakonika. Na osnovu odluke Zemaljske zakonodavne skupštine (Mađ. Országbírói Értekezlet) 1861. godine donet je privremeni, okvirni građanski zakonik. Nakon Nagodbe (1867), tokom 19. veka nastali su nacrti kodeksa po delovima građanskog prava (obligaciono pravo, porodično pravo, stvarno pravo, nasledno pravo), od kojih su neki i stupili na snagu, npr. Zakon o porodici, starateljstvu (1896). Godine 1875. je donet Zakon (kodeks) o trgovinskim društvima. I u domenima ovih zakona "potisnuti" su kao izvorište prava, precedenti. U prvoj polovini 20. veka nastali su nacrti ili predlozi kodeksa koji su obuhvatali celinu građanskog prava (1900, 1912, 1913, 1928). Predlog iz 1928, iako nije donet, bio u primeni u sudskoj praksi. Prvi građanski zakonik je donet 1959. godine. On je ukinuo precedente. Posle promene sistema, 1989. godine, i prelaska sa administrativno-planske privrede na tržišnu, Građanski zakonik je pretrpeo brojne izmene. No, zbog konzistencije, Parlament je 1998. godine doneo odluku o rekodifikaciji. Rekodifikacija je završena 2013, tako da je novi MGZ stupio na snagu 2014. U tom kodeksu je zauzeto stanovište o monizmu građanskog i trgovinskog prava. Tako da novi kodeks, pored tradicionalnih delova građanskog prava, u smislu pandektne sistematizacije, reguliše i status privrednih društava. U posebnom delu Obligacionog prava, kraj građanskopravnih i obligacionih ugovora regulisani su i trgovinski ugovori. U delu o porodičnom pravu dominira načelo o zaštiti braka, porodice i maloletne dece. U ugovornom pravu vladajuće je načelo o slobodi ugovaranja uz ograničenje dobrih običaja i imperativnih pravnih propisa. U materiji građanskopravne odgovornosti vlada načelo o potpunosti naknade štete, uključujući i materijalnu i nematerijalnu. Uvedena je i satisfakcija za povredu prava ličnosti. Uređene su i posebnosti ugovorne odgovornosti uključujući i granice ugovorne redukcije. Naročita pravila uređuju opšte uslove poslovanja, slučajevi nelojalne utakmice, principi zaštite potrošača i dr. Zakonik ostavlja prostora za posebno zakonodavstvo. Zakonik usvaja načelo o budućem dejstvu. Pri izradi se vodilo računa o Predlogu MGZ iz 1928, o pojedinim reformisanim delovima MGZ-a iz 1959. godine, kao i o rešenjima kontinentalnih kodeksa, naročito nemačkog BGB-a, švajcarskog GZ-a i zakonika o obligacijama, holandskog građanskog zakonika, i dr., kao i o pravu EU.

Ključne reči: istorija kodifikacije mađarskog građanskog prava, kodifikiacija novog mađarskog Građanskog zakonika, metodi kodifikacije, odnos prema drugim kodifikacijama građanskog prava, primena teorije o inkorporaciji vankodeksnog zakonodavstva, trgovinsko i građansko pravo
Povzetek: V prvem delu prispevka so predstavljene temeljne smeri razvoja kodifikacije madžarskega civilnega prava v času stanovske in meščanske družbe. Drugi del je posvečen novemu madžarskemu Civilnemu zakoniku (2013/14), njegovi vsebini, metodam urejanja in razmerju do civilnopravne zakonodaje zunaj zakonika, časovnemu okviru - uporaba teorije o bodočem dejstvu. Izpostavljeno je stremljenje zakonodajalca po polnosti, tako da so zajete vse veje civilnega prava po pandektnem sistemu - osebno pravo, pravo gospodarskih družb, pravo civilnih društev, rodbinsko pravo, obveznostno in dedno pravo. Pri temeljnih načelih se poudari načelo enakopravnosti strank v civilnopravnih razmerjih ne glede na to, ali gre za pravne ali fizične osebe, načelo dobre vesti in poštenja, prepoved zlorabe pravic. Rodbinsko pravo urejajo posebna načela, ki so vezana na zaščito zakonske zveze, družine in otrok. Pogodbeno pravo ureja pogodbena svoboda, ki je omejena z dobrimi običaji in moralo. Neposlovno odškodninsko pravo urejajo načela splošne prepovedi povzročanja škode tretjim, načelom dolžnosti popolne odškodnine za materialno in nepremoženjsko škodo. Poslovna odškodninska odgovornost je urejena s posebnimi pravili, tako da se pravila o neposlovni odškodninski odgovornosti ustrezno uporabljajo na tem področju zgolj, če posebna pravila o poslovni odgovornosti ne določajo kaj drugega. Kodificirani so tudi drugi viri obveznosti, neupravičena obogatitev, poslovodstvo brez naročila, enostranske izjave volje in vrednostni papirji. Pravica do dedovanja se ustvari na podlagi pogodbe o dedovanju, oporoke in zakona. Oporočna svoboda je omejena s pravili o nujnem deležu. Sprejet je bil sistem prehoda premoženja po sili zakona v trenutku smrti zapustnika. Država deduje, če ne obstajajo pogodbeni, oporočni ali zakoniti dediči.
Ključne besede: zgodovina kodifikacija madžarskega civilnega prava, kodifikacija novega madžarskega Civilnega zakonika, metode kodifikacije, razmerje zakonov izven Civilnega zakonika do Civilnega zakonika, uporaba inkorporacijske teorije, gospodarsko in civilno pravo
Abstract: The first part of the paper examines basic tendencies in the development of the codification of Hungarian civil law in the period of the Hungarian feudal and bourgeois society. The second part deals with the new Hungarian Civil Code (2013/14) its content, methods of regulation and its relation to other legislation on civil law, temporal apects of validity based on the idea idea of application pro futuro, as well as its tendency to harmonize its norms with the guidelines of the European civil law. In accordance to the idea of completeness, the lawmakers incorporated all of the areas of civil law acording to the pandecta system - personal law, corporate law with asociations law, family law, obligations and inheritance. The Code is based on the principle of equality of parties in civil relations, the principle of good faith, and prohibition of abuse of rights. Family law is based on specific principles of protection of mariage, family and children. Contract law is based on the freedom of contract, limited by good customs and morality. Tort law is guided by the principle of prohibiting the harm to others, full reparation of material and moral prejudice. Contractual responsability is regulated separately, so that the tort rules apply if the specific rules of contractual resposability donot say otherwise. Other grounds for obligations are also regulated such as unjust enrichment, benevolent intervention in others affairs, uniulateral declarations of will, securities. Inheritance can be acquired by conventional appointment of an heir, testament and ab intestat. A system of delation and acquisition of the succession ipso jure by the sole death of the decujus has been adopted. The State shall be appointed as heir solely where no conventional, testamentary successor in title or a sucessor in title ab intestat.
Key words: history of codification of Hungarian civil law, codification of new Hungarian Civil code, methods of codification, relationships between Civil code and laws outside the code, application of theory of incorporation, commercial and civil law

dr. Marijan Kocbek

Povzetek: Direktiva 2007/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uveljavljanju določenih pravic delničarjev družb, ki kotirajo na borzi, je bila revidirana z Direktivo (EU) 2017/828 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017. Spremembe se nanašajo na spodbujanje dolgoročnega sodelovanja delničarjev. V prispevku so obravnavani vsi štirje sklopi vprašanj, ki jih ureja spremenjena direktiva: identifikacija delničarjev, posredovanje informacij in olajšanje uveljavljanja pravic delničarjev, preglednost institucionalnih vlagateljev, upravljavcev premoženja in svetovalcev za glasovanje, pravice delničarjev in informacij glede politike prejemkov direktorjev ter preglednost in odobritev poslov družb s povezanimi strankami. V Sloveniji bo treba za implementacijo direktive sprejeti naslednjo novelo ZGD-1 najkasneje do sredine prihodnjega leta.

Ključne besede: direktiva EU, pravice delničarjev, politika prejemkov direktorjev, novela ZGD-1
Abstract: Directive 2007/36/EC of the European Parliament and of the Council of 11 July 2007 on the exercise of certain rights of shareholders in listed companies was revised by Directive (EU) 2017/828 of the European Parliament and of the Council of 17 May 2017. The changes relate to encouraging the long-term participation of shareholders. The article discusses all four sets of issues governed by the amended directive, namely: identification of shareholders, providing information and facilitating the exercise of shareholders' rights, transparency of institutional investors, asset managers and voting advisors, shareholders' rights and information regarding the remuneration policy for directors, and transparency and the approval of business with related parties. A new amendment to the Companies Act (ZGD-1) will have to be adopted for the implementation of the directive in Slovenia at the latest by the middle of next year.
Key words: EU Directive, shareholders' rights, remuneration policy for directors, amendments to the Companies Act (ZGD-1)

Iz prakse za prakso

dr. Saša Prelič

Družba z omejeno odgovornostjo namerava povečati osnovni kapital. Tik pred sklenitvijo pravnega posla, katerega posledica bi bila dokapitalizacija družbe, je bila v sodnem registru na podlagi začasne odredbe vpisana prepoved odtujitve in obremenitve (poslovnega deleža), ki imetniku poslovnega deleža, ki ima v družbi vpisan 100-odstotni poslovni delež - ustanovitelju in edinemu družbeniku - prepoveduje odtujitev in obremenitev poslovnega deleža, in sicer zaradi zakonske domneve o obsegu in deležu zakoncev na skupnem premoženju, saj zakonec imetnika poslovnega deleža (zaradi razveze zakonske zveze) uveljavlja pravico do polovice poslovnega deleža.

Sodna praksa RS

Teorija v zvezi s pojmom "namena" v civilnem pravu, ki ga OZ sicer ne definira, poudarja, da volja, drugače kot v kazenskem pravu, ni usmerjena k povzročitvi prav določene škode. Ni torej pomembno, ali je povzročitelj želel povzročiti škodljivo posledico ali ne. Povzročitev škode v civilnem pravu

Pri presoji, ali sporni pravni posel nasprotuje zakonski prepovedi vračila vložka, je sicer mogoče ločiti fazo sklenitve pravnega posla in fazo izpolnitve (izvršitve, zaključitve) tega posla. Vendar pa je ničnost pravnega posla treba presojati glede na okoliščine ob njegovi sklenitvi. Premoženje družbe se namreč zmanjšuje, če je uveljavitev zavarovanja Šv obliki poroštva] verjetna in mora družba zaradi tega oblikovati rezervacije, kadar te niso nevtralizirane z ustrezno zavarovanim regresnim zahtevkom, če obstaja konkretno tveganje njegove uveljavitve. Takšno tveganje praviloma obstaja, če tretja oseba ni sposobna vrniti kredita, saj v takšnem primeru tudi ne bo sposobna izpolniti regresnega zahtevka. To pa je potrebno presoditi ex ante. Odločilna je namreč ex ante ocena vračljivosti kredita oziroma možnosti uveljavitve regresnega zahtevka, ki mora pokazati, da ni nobenega utemeljenega dvoma glede sposobnosti vrnitve kredita oziroma da ni nobenega konkretnega tveganja glede možnosti uveljavitve regresnega zahtevka, saj v nasprotnem primeru kreditna pogodba ne bi smela biti sklenjena oziroma poroštvo (za kredit) ne bi smelo biti dano.

V konkretni zadevi gre za vprašanje prikritega izplačila dobička, kjer se upošteva povezanost v smislu 7. točke 74. člena ZDDPO-2. Ta med drugim določa, da se za dohodke, podobne dividendam, šteje prikrito izplačilo dobička, ki se opravi osebi, ki ima neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 % vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru izplačevalca ali obvladuje izplačevalca na podlagi pogodbe ali na način, ki se razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami. Za prikrito izplačil dobička se šteje vsako nadomestilo, ki ga zagotovi izplačevalec osebi iz prejšnjega stavka, zlasti zagotovitev vseh oblik sredstev in opravljanje storitev, vključno z odpustom dolga, brez plačila ali po ceni, ki je nižja od primerljive tržne cene iz 16. člena in 17. člena tega zakona.

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov