Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 
PRELISTAJ

letnik 2017, številka 8, 1. 12. 2017
> Kazalo

NA NASLOVNICI

Obveznost priglasitve koncentracij

Peter Gorše

Povzetek:Avtor v prispevku obravnava predvsem obveznost priglasitve koncentracij Javni agenciji Republike Slovenije (AVK), ki nastane, kadar pride do kvalitativne spremembe nadzora nad podjetjem oziroma ekonomsko celoto. Podrobneje so predstavljeni pravni in ekonomski pogoj, ki morata biti izpolnjena za nastanek obveznosti priglasitve koncentracije, možnost AVK, da začne postopek presoje koncentracije tudi, če ekonomski pogoj ni izpolnjen, ter nekatere nejasnosti glede trenutka nastanka obveznosti priglasitve s poudarkom na postopkih prestrukturiranja podjetij v težavah.

Ključne besede: priglasitev koncentracije, AVK, konkurenca, pravni pogoj, ekonomski pogoj, tržni delež

Title: Obligation of Notification of Concentrations

Abstract: The author deals mainly with the obligation to notify the Slovenian Competition Protection Agency (CPA) of a concentration that occurs upon qualitative change of control over the undertaking or economic entity. The discussion focuses on the legal and economic condition that must be met in order for the notification obligation to arise, the possibility of the CPA to initiate the concentration assessment even if the economic condition is not met, and certain dilemmas concerning the triggering moment of the notification obligation, with emphasis on the restructuring of firms in difficulty.

Key words: notification of the concentration, CPA, competition, legal condition, economic condition, market share

Posli v zvezi s pravicami na nepremičninah in uporaba pravil javnega naročanja

Klemen Drnovšek

Povzetek: Osebe javnega prava sklepajo številne posle v zvezi s pravicami na nepremičninah, v katerih nastopajo tako v vlogi lastnika nepremičnin kot tudi v vlogi interesenta za pridobitev pravic na nepremičninah. Čeprav so tovrstni posli praviloma izvzeti iz pravil javnega naročanja, pa to za vse pogodbe o prenosu ali obremenitvi pravic na nepremičninah ne drži. Avtor v prispevku obravnava različne oblike poslov v zvezi s pravicami na nepremičninah in na podlagi prakse Sodišča Evropske unije predstavi smernice, ki določajo, kdaj in v katerih primerih poslov v zvezi s pravicami na nepremičninah je pravila javnega naročanja treba upoštevati. V prispevku obravnava tudi primere in aktualna vprašanja iz slovenske prakse.

Ključne besede: elementi javnega naročanja, izjeme javnega naročanja, nepremičnine, pridobitev zemljišča, stavbna pravica, obstoječe stavbe, zadeva Helmut Müller, javno naročilo gradnje, koncesija gradenj, javno-zasebno partnerstvo

Title: Transactions Relating to Rights in Real Estate and the Use
of Public Procurement Rules

Abstract: Entities governed by public law enter into many transactions relating to rights in real estate, in which they act as both the owner of real estate and the person interested in acquiring rights in real estate. Although such transactions are generally exempt from the rules of public procurement, this does not necessarily apply to all contracts for the transfer of rights in real estate and encumbrance thereof. In the article, the author addresses various forms of transactions relating to rights in real estate, and on the basis of the case law of the Court of Justice of the European Union presents guidelines that determine when and in which cases of transactions relating to rights in real estate are the rules of public procurement applicable. The article also addresses cases and current issues in Slovenian practice.

Key words: elements of public procurement, exceptions to public procurement, real estate, acquisition of land, right of superficies, existing buildings, Helmut Müller case, public works contracts, public works concession, public-private partnership

Opredelitev zaščitene kmetije za namene dedovanja

Eneja Drobež

Povzetek: Prispevek obravnava pereče vprašanje opredelitve zaščitene kmetije za namene dedovanja. Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev poudarja socialno funkcijo lastnine, kar pomeni, da naj bi se na njegovi podlagi določenim kategorijam oseb zagotovila eksistenčna podlaga s prepovedjo delitve kmetij in s sorazmernim razbremenjevanjem prevzemnika glede nujnih deležev drugih dedičev, skladno s tem pa tudi omejuje oporočno svobodo v teh primerih. Ker ta institut močno posega v pravico do zasebne lastnine in dedovanja (33. člen Ustave RS), je tako razlikovanje in poudarjanje socialne funkcije lastnine lahko utemeljeno samo, kadar je z njim dejansko mogoče doseči poglavitni cilj, ki naj bi se z ureditvijo uresničeval, torej, da se prevzemniku omogoči eksistenčni obstoj na tej kmetiji. Zaradi precej nizko postavljene in fiksne spodnje meje za opredelitev zaščitene kmetije merila za zaščiteno kmetijo lahko izpolnjujejo tudi kmetijskogospodarske enote, ki njihovemu lastniku ne omogočajo preživetja oziroma se na njih kmetijska dejavnost sploh ne opravlja. Menim, da v takšnem primeru zakonska ureditev ne more uresničiti svojih legitimnih ciljev in je zato neustavna. Zato bi za kmetije, ki so na spodnji meji za določitev zaščitene kmetije, morala obstajati bodisi možnost ugotavljanja, ali lastniku dejansko omogočajo preživetje, bodisi bi moralo biti tem kmetom prepuščeno, da se sami odločijo, ali želijo zaščititi kmetijo.

Ključne besede: zaščitena kmetija, dedovanje zaščitenih kmetij, kmetijska politika, kmetijsko gospodarstvo, posegi v lastninsko pravico

Title: Definition of a Protected Agricultural Holding for Reasons
of Inheritance

Abstract: The article deals with the pressing issue of the definition of protected farms for purposes of inheritance. The Inheritance of Agricultural Holdings Act emphasizes the social function of property. By prohibiting the division of farms, by relatively discharging the transferee''s obligation in respect of paying-off other heirs, and by the restriction of testamentary freedom, the existential basis of certain categories of persons should be assured. However, this can be justified only if it is actually possible to achieve the goal pursued by the law, specifically that the transferee''s existence on the farm is assured. Since the criteria for defining protected farms are rather low, and the actual productivity of the farm is not tested in the process of defining farms, it is possible that even such agricultural holdings are given protection which are too small to allow their owner to survive only by farming. I believe that in such a case the regulation cannot achieve legitimate aims, and is therefore deemed unconstitutional.

Key words: protected farm, the inheritance of protected farms, agricultural policy, agricultural holding, limitation of property rights

Kazenskopravno varstvo avtorske materialne pravice v Republiki Sloveniji

Miha Šepec

Matija Damjan

Povzetek: Prispevek obravnava kazenskopravno ureditev kršitve avtorske materialne pravice, kot ene od odrazov pravic iz ustvarjalnosti na podlagi 60. člena Ustave RS, ki so v praksi zelo pogosto kršene. Kazenskopravno varstvo materialnih avtorskih pravic ureja 148. člen Kazenskega zakonika (KZ-1), ki je med najbolj kompleksno zapisanimi določbami tega zakonika, kar ima za posledico neenotno sodno prakso, ki ne prispeva k pravni varnosti posameznikov in avtorjev. Glede na to, da tudi pravna teorija v slovenskem prostoru nikoli ni natančno razčlenila in opisala predmetnega kaznivega dejanja, je podrobna znanstvena analiza člena še kako na mestu. Namen prispevka je postaviti temeljna teoretična izhodišča kazenskopravnega in avtorskopravnega varstva materialnih pravic, ki je v Ustavi RS le načelno opredeljeno, podrobno konkretizirano pa v področnem zakonu (ZASP) in Kazenskem zakoniku, ter na ta način prikazati, kako je ustavnopravno varstvo temeljne človekove pravice konkretizirano v področnih predpisih.

Ključne besede: avtorska materialna pravica, kazenskopravno varstvo, kaznivo dejanje, zloraba avtorskih materialnih pravic, premoženjska korist

Title: Criminal Law Protection of Copyrights in the Republic of Slovenia

Abstract: The article deals with the criminal law prosecution of a violation of copyright material right as one of the reflections of creativity rights based on Article 60 of the Constitution of the Republic of Slovenia, which are in practice very often violated. Criminal law protection is regulated by Article 148 of the Criminal Code (KZ-1), which is among the most complex provisions of this Code, resulting in discordant court practice that does not contribute to the legal security of individuals and authors. Considering that the legal theory has never precisely analysed and described the criminal offense in question, a detailed scientific analysis of the article is essential for criminal law theory and practice in Slovenia. The purpose of the paper is to set the theoretical standards for criminal law protection of copyright material rights, which the Constitution of the Republic of Slovenia defines only in principle. Specific and detailed protection is, however, left to specific acts, such as the Criminal Code and the Copyright and Related Rights Act. We will therefore demonstrate how constitutional protection of basic human rights is concretised in specific, namely criminal, regulation.

Key words: copyright, criminal law protection, criminal offence, copyright abuse, material gain

VSEBINA

Peter Gorše

Povzetek:Avtor v prispevku obravnava predvsem obveznost priglasitve koncentracij Javni agenciji Republike Slovenije (AVK), ki nastane, kadar pride do kvalitativne spremembe nadzora nad podjetjem oziroma ekonomsko celoto. Podrobneje so predstavljeni pravni in ekonomski pogoj, ki morata biti izpolnjena za nastanek obveznosti priglasitve koncentracije, možnost AVK, da začne postopek presoje koncentracije tudi, če ekonomski pogoj ni izpolnjen, ter nekatere nejasnosti glede trenutka nastanka obveznosti priglasitve s poudarkom na postopkih prestrukturiranja podjetij v težavah.

Ključne besede: priglasitev koncentracije, AVK, konkurenca, pravni pogoj, ekonomski pogoj, tržni delež

Title: Obligation of Notification of Concentrations

Abstract: The author deals mainly with the obligation to notify the Slovenian Competition Protection Agency (CPA) of a concentration that occurs upon qualitative change of control over the undertaking or economic entity. The discussion focuses on the legal and economic condition that must be met in order for the notification obligation to arise, the possibility of the CPA to initiate the concentration assessment even if the economic condition is not met, and certain dilemmas concerning the triggering moment of the notification obligation, with emphasis on the restructuring of firms in difficulty.

Key words: notification of the concentration, CPA, competition, legal condition, economic condition, market share

Eneja Drobež

Povzetek: Prispevek obravnava pereče vprašanje opredelitve zaščitene kmetije za namene dedovanja. Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev poudarja socialno funkcijo lastnine, kar pomeni, da naj bi se na njegovi podlagi določenim kategorijam oseb zagotovila eksistenčna podlaga s prepovedjo delitve kmetij in s sorazmernim razbremenjevanjem prevzemnika glede nujnih deležev drugih dedičev, skladno s tem pa tudi omejuje oporočno svobodo v teh primerih. Ker ta institut močno posega v pravico do zasebne lastnine in dedovanja (33. člen Ustave RS), je tako razlikovanje in poudarjanje socialne funkcije lastnine lahko utemeljeno samo, kadar je z njim dejansko mogoče doseči poglavitni cilj, ki naj bi se z ureditvijo uresničeval, torej, da se prevzemniku omogoči eksistenčni obstoj na tej kmetiji. Zaradi precej nizko postavljene in fiksne spodnje meje za opredelitev zaščitene kmetije merila za zaščiteno kmetijo lahko izpolnjujejo tudi kmetijskogospodarske enote, ki njihovemu lastniku ne omogočajo preživetja oziroma se na njih kmetijska dejavnost sploh ne opravlja. Menim, da v takšnem primeru zakonska ureditev ne more uresničiti svojih legitimnih ciljev in je zato neustavna. Zato bi za kmetije, ki so na spodnji meji za določitev zaščitene kmetije, morala obstajati bodisi možnost ugotavljanja, ali lastniku dejansko omogočajo preživetje, bodisi bi moralo biti tem kmetom prepuščeno, da se sami odločijo, ali želijo zaščititi kmetijo.

Ključne besede: zaščitena kmetija, dedovanje zaščitenih kmetij, kmetijska politika, kmetijsko gospodarstvo, posegi v lastninsko pravico

Title: Definition of a Protected Agricultural Holding for Reasons
of Inheritance

Abstract: The article deals with the pressing issue of the definition of protected farms for purposes of inheritance. The Inheritance of Agricultural Holdings Act emphasizes the social function of property. By prohibiting the division of farms, by relatively discharging the transferee''s obligation in respect of paying-off other heirs, and by the restriction of testamentary freedom, the existential basis of certain categories of persons should be assured. However, this can be justified only if it is actually possible to achieve the goal pursued by the law, specifically that the transferee''s existence on the farm is assured. Since the criteria for defining protected farms are rather low, and the actual productivity of the farm is not tested in the process of defining farms, it is possible that even such agricultural holdings are given protection which are too small to allow their owner to survive only by farming. I believe that in such a case the regulation cannot achieve legitimate aims, and is therefore deemed unconstitutional.

Key words: protected farm, the inheritance of protected farms, agricultural policy, agricultural holding, limitation of property rights

Nina Dajčman

Povzetek: Prispevek obravnava vprašanje rabatov v konkurenčnem pravu EU s poudarkom na analizi zadeve C-23/14, Post Danmark A/S proti Konkurrencer?det, ki se nanaša na vprašanje, ali je dansko podjetje Post Danmark v letih 2007 in 2008 z uporabo rabatne sheme zlorabilo svoj prevladujoči položaj na trgu za razpošiljanje masovne pošte prejemnikom na Danskem. Pri tem avtorica poudarja spremenjeni koncept analize meril, ki jih je treba upoštevati ob presoji rabatov prevladujočih podjetij, prav tako pa se opredeli do vprašanja uporabe testa enako učinkovitega konkurenta. Odločitev v zadevi Post Danmark A/S proti Konkurrencer?det je ena zadnjih, v katerih je Sodišče EU podalo razlago člena 102 PDEU v primeru rabatnih shem podjetij s prevladujočim položajem in s tem nakazalo nov koncept tega področja konkurenčnega prava EU. Avtorica ugotavlja, da odločitev v obravnavani zadevi sicer ni zadostila vsem pričakovanjem po jasnejši opredelitvi presoje rabatov, vendar je z opredelitvijo pojma dejanske okoliščine in odločitvijo, da test enako učinkovitega konkurenta ni pravno zavezujoč, kljub temu začrtala pomembne smernice za nadaljnje delo Sodišča EU.

Ključne besede: zloraba prevladujočega položaja, rabati in popusti, zvestobni rabati, zadeva Post Danmark, konkurenčno pravo, test enako učinkovitega konkurenta

Title: Analysis of Case Post Danmark II

Abstract: The article discusses the question of rebates in the EU competition law with emphasis on the analysis of the Case C-23/14 Post Danmark A/S v. Konkurrencer?det, which refers to the question of whether the Danish company Post Danmark A/S had abused its dominant position on the market of mass mail distribution in 2007 and 2008 by using a rebate scheme. The author puts an emphasis on the changed concept of analysis of the standards that are to be taken into account when deciding on the rebate schemes used by dominant undertakings. The author also takes a position on the question of application of the as-efficient-competitor test. The Post Danmark A/S v Konkurrencer?det case is one of the last judgments in which the CJEU interpreted Art. 102 TFEU in the case of dominant undertakings using the rebate schemes, and has therefore indicated a new concept of this field as part of the EU competition law. The author establishes that, while the decision in the Post Danmark Case had not fulfilled all the expectations for clarification of the judgments on rebates, it does nonetheless serve as a new guideline on the future judgments of the CJEU by defining the term "all the circumstances" and holding that the as-effective-competitor is not legally binding.

Key words: abuse of dominant position, rebates and discounts, loyalty-inducing rebates, Post Danmark case, competition law, as-efficient-competitor test

Nataša Cankar

Povzetek: Avtorica se v prispevku ukvarja z veljavno ureditvijo mediacije v Sloveniji in dveh primerjanih državah, ZDA in Nemčiji. Prva je bila izbrana zaradi dolge tradicije mediacije v tej državi, druga pa zaradi podobnosti slovenskega in nemškega pravnega reda. Najprej je predstavljena veljavna ureditev mediacije v Sloveniji, nato pa ureditvi mediacije v obeh primerjanih državah. Posebej je opozorjeno na podobnosti in razlike s slovensko ureditvijo. Obravnavana so nekatera odprta vprašanja mediacije v Sloveniji in obeh primerjanih ureditvah. Na koncu prispevka avtorica predlaga nekaj možnih sprememb sedanje ureditve mediacije v Sloveniji po zgledu obeh primerjanih ureditev.

Ključne besede: mediacija, mediator, temeljna načela mediacije, financiranje mediacije

Title: Comparison of Legal Regulation of Mediation in Slovenia, USA,
and Germany

Abstract: The author discusses the current legal regulation of mediation in Slovenia and two other states, USA and Germany. The first was chosen because of the long tradition of mediation in USA, and the second due to the similarity of Slovenian and German law. The Slovenian mediation laws are discussed first, followed USA and German laws. The author points out the similarities and differences between all three presented mediation regulations. The article also presents some open questions of mediation in Slovenia and suggests possible changes to current mediation legislature, following the examples of USA and Germany.

Key words: mediation, mediator, fundamental principles of mediation, financing of mediation

Sodna praksa RS

Title: Payment of Compensation for Non-Pecuniary Damage due to Impairment of Reputation and Goodwill of Legal Entity

Povzetek: Če se izkaže, da sporna izjava že po objektivnih merilih protipravno posega v ugled in dobro ime pravne osebe, ji za takšen poseg in tipizirano škodo, ki ga ta predstavlja, pripada vsaj določena pravična denarna odškodnina. Če pa tožeča stranka ob tem navede še dodatno konkretizirane posledice, ki jih je objava povzročila, to pomeni le to, da ji bo prisojena višja odškodnina, kot bi ji sicer pripadala že zaradi samega objektivno zaznavnega posega oziroma njegovega zrcalnega učinka v sferi ugleda in dobrega imena pravne osebe. Sodišče mora torej v okviru preizkusa sklepčnosti tožbe presoditi le to, ali trditvena podlaga ponuja domnevno protipravno izjavo in njen zrcalen negativen učinek na ugled in dobro ime pravne osebe. Odločba Vrhovnega sodišča RS II Ips 238/2015

Poročila, zapisi, obvestila

Title: Days of Slovenian Jurists 2017

Povzetek: V Portorožu je od 12. do 14. oktobra 2017 potekalo 43. srečanje Dnevi slovenskih pravnikov, ki ga organizirajo Zveza društev pravnikov Slovenije, Zveza društev za gospodarsko pravo Slovenije in družba IUS SOFTWARE (GV Založba). Najaktualnejše teme z različnih pravnih področij je obravnavalo 54 uglednih strokovnjakov v osmih sekcijah (Varstvo povezanih družb in koncerni po novelah ZGD-1, (So)delovanje strank v splošnem in posebnih upravnih postopkih, EU pred izzivi brexita, migracij in digitalnega prava, Gradbena pogodba, Delovno pravo v dobi raznovrstnih oblik dela in informacijske tehnologije, Reforma upravljanja z etažno lastnino in stanovanjskih najemnih razmerij, Novi izzivi v civilnem procesnem pravu, Alternative v kazenskem procesnem pravu), na dveh okroglih mizah (Terorizem - ali bomo spremenili svoje življenjske navade, Razsodba o meji med Slovenijo in Hrvaško - izzivi in pasti pri njeni implementaciji) in na plenarnem zasedanju.

Kazala

Title: Index

Podjetje in delo, letnik 2017

Gregor Drnovšek

Povzetek: Ena izmed osrednjih značilnosti poenostavljenega zmanjšanja osnovnega kapitala je oslabljeno varstvo upnikov. Od finančno prizadete družbe je namreč težko pričakovati, da bo pri zmanjšanju osnovnega kapitala, ki je namenjeno sanaciji, sposobna varovati upnike po istih merilih, kot veljajo pri rednem zmanjšanju osnovnega kapitala. V prispevku avtor analizira zakonsko ureditev varstva upnikov. Osredotoča se na zmanjšanje osnovnega kapitala, ki je namenjeno pokrivanju izgube. Pri tem utemelji, zakaj je ta vendarle prešibka glede na učinke te oblike zmanjšanja osnovnega kapitala, in pojasni, kako je mogoče s spremembo zakona to vrzel zapolniti.

Ključne besede: poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala, varstvo upnikov, izplačilna prepoved, vezanost premoženja

Title: Simplified Subscribed Capital Reduction - Virtual Reality of Safeguarding of Creditors

Abstract: One of the central characteristics of simplified subscribed capital reduction is a weakened regime of safeguarding of creditors. It is namely most difficult to expect from a distressed company undergoing simplified subscribed capital reduction, which is intended for recovery, to safeguard its creditors to the same extent as in the case of ordinary reduction of subscribed capital. The article provides an analysis of the statutory regime governing the safeguarding of creditors. The focus is on subscribed capital reduction aimed at covering loss. In doing so, an elaboration is made on why this regime is nevertheless too weak with regard to the effects brought forth by this type of subscribed capital reduction, and explanation is provided on how this gap can be bridged via modification of the law.

Key words: simplified subscribed capital reduction, safeguarding of creditors, payment ban, tied down assets

Klemen Drnovšek

Povzetek: Osebe javnega prava sklepajo številne posle v zvezi s pravicami na nepremičninah, v katerih nastopajo tako v vlogi lastnika nepremičnin kot tudi v vlogi interesenta za pridobitev pravic na nepremičninah. Čeprav so tovrstni posli praviloma izvzeti iz pravil javnega naročanja, pa to za vse pogodbe o prenosu ali obremenitvi pravic na nepremičninah ne drži. Avtor v prispevku obravnava različne oblike poslov v zvezi s pravicami na nepremičninah in na podlagi prakse Sodišča Evropske unije predstavi smernice, ki določajo, kdaj in v katerih primerih poslov v zvezi s pravicami na nepremičninah je pravila javnega naročanja treba upoštevati. V prispevku obravnava tudi primere in aktualna vprašanja iz slovenske prakse.

Ključne besede: elementi javnega naročanja, izjeme javnega naročanja, nepremičnine, pridobitev zemljišča, stavbna pravica, obstoječe stavbe, zadeva Helmut Müller, javno naročilo gradnje, koncesija gradenj, javno-zasebno partnerstvo

Title: Transactions Relating to Rights in Real Estate and the Use
of Public Procurement Rules

Abstract: Entities governed by public law enter into many transactions relating to rights in real estate, in which they act as both the owner of real estate and the person interested in acquiring rights in real estate. Although such transactions are generally exempt from the rules of public procurement, this does not necessarily apply to all contracts for the transfer of rights in real estate and encumbrance thereof. In the article, the author addresses various forms of transactions relating to rights in real estate, and on the basis of the case law of the Court of Justice of the European Union presents guidelines that determine when and in which cases of transactions relating to rights in real estate are the rules of public procurement applicable. The article also addresses cases and current issues in Slovenian practice.

Key words: elements of public procurement, exceptions to public procurement, real estate, acquisition of land, right of superficies, existing buildings, Helmut Müller case, public works contracts, public works concession, public-private partnership

Miha Šepec, Matija Damjan

Povzetek: Prispevek obravnava kazenskopravno ureditev kršitve avtorske materialne pravice, kot ene od odrazov pravic iz ustvarjalnosti na podlagi 60. člena Ustave RS, ki so v praksi zelo pogosto kršene. Kazenskopravno varstvo materialnih avtorskih pravic ureja 148. člen Kazenskega zakonika (KZ-1), ki je med najbolj kompleksno zapisanimi določbami tega zakonika, kar ima za posledico neenotno sodno prakso, ki ne prispeva k pravni varnosti posameznikov in avtorjev. Glede na to, da tudi pravna teorija v slovenskem prostoru nikoli ni natančno razčlenila in opisala predmetnega kaznivega dejanja, je podrobna znanstvena analiza člena še kako na mestu. Namen prispevka je postaviti temeljna teoretična izhodišča kazenskopravnega in avtorskopravnega varstva materialnih pravic, ki je v Ustavi RS le načelno opredeljeno, podrobno konkretizirano pa v področnem zakonu (ZASP) in Kazenskem zakoniku, ter na ta način prikazati, kako je ustavnopravno varstvo temeljne človekove pravice konkretizirano v področnih predpisih.

Ključne besede: avtorska materialna pravica, kazenskopravno varstvo, kaznivo dejanje, zloraba avtorskih materialnih pravic, premoženjska korist

Title: Criminal Law Protection of Copyrights in the Republic of Slovenia

Abstract: The article deals with the criminal law prosecution of a violation of copyright material right as one of the reflections of creativity rights based on Article 60 of the Constitution of the Republic of Slovenia, which are in practice very often violated. Criminal law protection is regulated by Article 148 of the Criminal Code (KZ-1), which is among the most complex provisions of this Code, resulting in discordant court practice that does not contribute to the legal security of individuals and authors. Considering that the legal theory has never precisely analysed and described the criminal offense in question, a detailed scientific analysis of the article is essential for criminal law theory and practice in Slovenia. The purpose of the paper is to set the theoretical standards for criminal law protection of copyright material rights, which the Constitution of the Republic of Slovenia defines only in principle. Specific and detailed protection is, however, left to specific acts, such as the Criminal Code and the Copyright and Related Rights Act. We will therefore demonstrate how constitutional protection of basic human rights is concretised in specific, namely criminal, regulation.

Key words: copyright, criminal law protection, criminal offence, copyright abuse, material gain

Ljubinka Kovačević

Povzetek: Postopek prostovoljnega in delnega usklajevanja srbske zakonodaje z delovnim pravom Evropske unije (EU) je bil sprožen na začetku tega tisočletja, njegov končni cilj pa je sprejetje celotnega pravnega reda EU na tem področju, kar je pogoj za članstvo v EU. Pravni red EU zato še vedno močno vpliva na razvoj delovnega prava v Srbiji, toda le v zvezi z zakonodajo EU, medtem ko je vpliv odločitev Sodišča EU skoraj zanemarljiv, če sploh obstaja. Ta sklep velja tudi, ko gre za pravila o varstvu delavcev v primeru spremembe delodajalca, vključno z njihovim varstvom pred prenehanjem pogodb o zaposlitvi zaradi spremembe delodajalca kot takšne. Ker tega varstva ni mogoče pravilno in popolnoma razumeti brez opozarjanja na koncept spremembe delodajalca v srbskem pravu ter na ključne vidike varstva delovnih pravic v primeru te oblike sukcesije, bo to vprašanje v prvem delu članka obravnavano v luči evropskega koncepta prenosa podjetja. V nadaljevanju bo analizirana normativna vsebina načela ohranitve zaposlitve v primeru spremembe delodajalca in vprašanje varstva delavcev pred neutemeljeno odpovedjo, še zlasti pa vprašanje spremembe delodajalca kot neutemeljenega razloga za odpoved. Slednje se zdi pomembno, saj je v pravu Republike Srbije prepoved odpovedi posredna posledica zakonskih določb o spremembi delodajalca. Kljub temu pa so v praksi pogoste zlorabe pooblastil delodajalcev, kar je povzročilo odpuščanje izjemno velikega števila delavcev neposredno pred prestrukturiranjem podjetij ali kmalu po njem, medtem ko so delovne razmere delavcev, katerih zaposlitev je ohranjena, znatno poslabšane.

Ključne besede: sprememba delodajalca, delavske pravice, odpoved pogodbe o zaposlitvi, srbsko pravo, usklajevanje s pravom EU

Title: Protection of Employees against Dismissal in the Event of Change
of Employer: Case of Serbian law

Abstract: The process of voluntary and partial harmonisation of Serbian law with EU labour law started at the beginning of the new millennium, with the objective to adopt the entire EU acquis, which is a condition for EU membership. EU legislation therefore still significantly affects the development of Serbian labour law, while the effects of the rulings of the EU Court of Justice are almost negligible, if not non-existent. This conclusion is also true with regard to the rules on protection of employees in the event of a change of employer, including the protection against dismissal in the event of a change of employer. As the proper and complete understanding of this protection would not be possible without first understanding the concept of a change of employer in Serbian law, as well as key aspects of protection of rights of employees covered with this type of succession, the first part of the article will tackle this issue in view of the European concept of transfer of undertakings. After that, the normative content of the principle of preserving employment in the event of a change of employer will be analysed, while the subsequent part of the article will be dedicated to protection of employees from unfair dismissal, and more specifically, the issue of change of employer as an invalid reason for dismissal. This last issue is significant, since in Serbian law prohibition of dismissal is indirectly derived from the legal provisions devoted to a change of employer. In spite of this, in practice, employers often abuse their prerogatives, which results in dismissal of employees immediately before or shortly after company restructuring, while the working conditions of employees whose employment is preserved significantly worsen.

Key words: change of employer, rights of employees, termination of employment, Serbian law, harmonisation with EU law

Iz prakse za prakso

Tomaž Kuralt

Title: Legal Argument for Discharge of Obligation to Register an Account Abroad for Non-Residents in the Republic of Slovenia

1. Uvod Čeprav je dolžnost prijave računov, odprtih v tujini, v slovenski zakonodaji predpisana že vrsto let, se v različnih javnostih ta tematika ni kaj dosti problematizirala. Šele uvedba avtomatične izmenjave informacij, natančneje podatkov o računih, ki jih imajo fizične osebe rezidenti odprte v tujini, sproža nekatera vprašanja, na katera pa ni povsem jasnih odgovorov. Na mnoga vprašanja sicer odgovori Finančna uprava Republike Slovenje (Finančna uprava) na svoji spletni strani, kjer je objavljen dokument Finančni računi iz tujine.1 Vendar manjka odgovor na ključno vprašanje, namreč kdo je v Sloveniji zavezanec za prijavo računov v tujini. Razlog ali namen Finančne uprave, da se do tega ne opredeli, že sama po sebi sprožata interes za nadaljnje raziskovanje. Na enem izmed družbenih omrežij se je pojavil dopis uslužbenke Finančne uprave: "V skladu z današnjim telefonskim dogovorom vam sporočam, da morajo vsi, ki so vpisani v davčni register v Republiki Sloveniji v skladu s 55. členom ZFU (Ur. l. RS, št. 25/14), prijaviti plačilne račune, odprte v tujini. Skratka, vsaka oseba, ki je subjekt vpisa v davčni register, ne glede na status rezidentstva. Spodaj vam pošiljam še spletno povezavo na pogosto zastavljena vprašanja in odgovore, ki vam bo morda v pomoč." Iz tega zapisa je razvidno, da morajo račun, odprt v tujini, prijaviti tako rezidenti kot nerezidenti v Sloveniji. Takšno stališče Finančne uprave pomeni pomembno novost glede na dosedanjo davčno prakso. Finančna uprava je v preteklosti zavezance večkrat pozivala k prijavi računov, odprtih v tujini. Dva izmed teh dokumentov, ki nista več javno dostopna, sta: - Javni poziv fizičnim osebam, da pristojnemu davčnemu uradu posredujejo podatke o računih, odprtih pri bankah ali hranilnicah zunaj Republike Slovenije - pogosto zastavljena vprašanja in odgovori in - Dodatna pojasnila k javnemu pozivu fizičnim osebam, da pristojnemu davčnemu uradu posredujejo podatke o računih, odprtih pri bankah ali hranilnicah zunaj Republike Slovenije. V prvem dokumentu je 3. točka vsebovala vprašanje: "V javnem pozivu so omenjene fizične osebe, vpisane v davčni register, ali to velja tudi za nerezidente?" Stališče tedanje Davčne uprave je bilo: "Ne, podatek o računu, odprtem pri banki ali hranilnici v tujini, morajo predložiti le rezidenti." Zaradi preveritve uradnega stališča Finančne uprave sta bili na Finančno upravo naslovljeni dve vprašanji: - Ali je Finančna uprava spremenila stališče, saj je bilo še pred časom v različnih pojasnilih poudarjeno, da morajo plačilne račune, odprte v tujini, prijaviti le rezidenti Slovenije? Če je odgovor pritrdilen, prosim za razlog spremembe stališča. - Ali je nerezident subjekt vpisa v sodni register v skladu s 1. točko prvega odstavka 50. člena ZFU, čeprav ne izpolnjuje nobenega kriterija, določenega v 51., 52. in 53. členu? Finančna uprava je odgovorila s pojasnilom:2 "Finančna uprava ni spremenila stališča glede prijave plačilnih računov, odprtih v tujini. Račune, ki jih ima zavezanec odprte izven Republike Slovenije, morajo sporočiti vsi zavezanci, ki so (v skladu s 50. členom Zakona o finančni upravi (Ur. l. RS, št. 25/14)) subjekt vpisa v davčni register, ne glede na status rezidentstva. Obveznost prijave računa v tujini torej velja za vse subjekte, ki so vpisani v davčni register in jim je dodeljena (slovenska) davčna številka. V kolikor ste kadarkoli prejeli drugačno pojasnilo s strani Finančne uprave, se vam iskreno opravičujemo. V kolikor ste imeli v mislih subjekte (nerezidente) iz šestega odstavka 1.a člena Zakona o sodnem registru (Ur. l. RS, št. 54/07 - uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 49/09, 82/13 - ZGD-1H in 17/15), so le-ti tudi subjekti vpisa v davčni register." Dodatno je Finančna uprava v isti korespondenci pojasnila še: "V kolikor so se zgoraj navedene fizične osebe vpisale v davčni register in jim je bila dodeljena davčna številka, se v skladu z Zakonom o finančni upravi (Ur. l. RS, št. 25/14, v nadaljevanju ZFU) le-te štejejo za subjekt vpisa v davčni register in so posledično dolžne sporočati vse spremembe podatkov, ki jih vsebuje davčni register in jih finančni urad ne pridobi po uradni dolžnosti. Navedene osebe so bile v davčni register vpisane kot subjekt vpisa v skladu z ZFU (bodisi po uradni dolžnosti, bodisi na podlagi njihove prijave za vpis v davčni register), kar je tudi podlaga, da te osebe Finančna uprava RS vodi v davčnem registru. Odjava stalnega oziroma začasnega prebivališča na upravni enoti ni podlaga za izbris iz davčnega registra, prav tako ni razlog izbrisa, če fizična oseba spremeni status rezidentstva. V skladu s 56. členom ZFU lahko finančni urad izbriše subjekt vpisa iz davčnega registra šele, ko fizična oseba umre, če je prenehala njena davčna obveznost. Na podlagi navedenega je Finančna uprava RS upravičena voditi podatke v davčnem registru za vse subjekte vpisa, ne glede na status rezidentstva." Finančna uprava obveznost prijave računov, odprtih v tujini, torej ne razlikuje glede na status rezidenta oziroma nerezidenta, temveč se sklicuje na besedno zvezo oseba, ki je subjekt vpisa v davčni register. In to ne naključno, temveč za to obstaja pravna podlaga. Namen članka ni kritika stališč Finančne uprave ali dela njenih uslužbencev, temveč predstavitev pravne argumentacije o pozitivni zakonodaji in, še konkretneje, o smislu upravno-administrativnega obremenjevanja fizičnih oseb, ki niso rezidenti Slovenije, v zvezi s prijavo računov, ki jih imajo odprte v tujini.

Sodna praksa RS

Title: Request for Declaration of Invalidity of Hereditary Contract

Povzetek: Čeprav gre za dvostransko odplačno pogodbo, s podlago, ki spada v kategorijo causa aquirendi, ko se vsaka od pogodbenih strank zaveže za to, da dobi nasprotno zavezo, bo v primerih preužitkarskih pogodb kršitev načela enakovrednosti dajatev prišla v poštev samo v res izjemnih primerih: "tedaj, ko se stranki že ob sklepanju pogodbe zavedata, da bo razlika med vrednostima nasprotnih dajatev tako nesorazmerna, da v pogodbi očitno prevlada darilni namen (animus donandi)." V takih primerih gre v resnici za pomanjkanje prvine aleatornosti. Če obe stranki dobro vesta, da je skorajšnja preužitkarjeva smrt neizbežna (ker so na primer preužitkarju, ki je na smrtni postelji, šteti dnevi), potem tveganja ni in zaradi umanjkanja tega bistvenega elementa tudi ne preužitkarske pogodbe. Preužitkaričin nagib, ki ga zatrjuje revidentka, tudi če bi obstajal, ne bi bil nedopusten. Vsakdo ima namreč pravico, da s svojim premoženjem razpolaga po svoji volji. To pravico mu daje ustavno jamstvo zasebne lastnine (33. in 67. člen Ustave Republike Slovenije, v nadaljevanju Ustava), ki ga ustavnosodna praksa in teorija opredeljujeta kot posameznikovo svobodo ravnanja na premoženjskem področju. V jedru te svobode je prav svoboda razpolaganja z lastnino, torej s stvarmi in premoženjskimi pravicami. Vsakršno omejevanje te svobode, ki presega z lastnino neločljivo povezane omejitve za dosego njene gospodarske, socialne in ekonomske funkcije (prvi odstavek 67. člena Ustave), pomeni vmešavanje države v ustavno varovano premoženjsko svobodo. Posameznik (v obravnavanem primeru preužitkar) ima vso pravico, da s svojim premoženjem razpolaga, kot ga je volja. Odločba Vrhovnega sodišča RS II Ips 324/2016

Kazala

Title: Authors and their Papers in 2017

Podjetje in delo, letnik 2017

Title: Slovenian Court Practice

Podjetje in delo, letnik 2017

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov