Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 
PRELISTAJ

letnik 2017, številka 2, 1. 4. 2017
> Kazalo

NA NASLOVNICI

Sprememba roka v pogodbi o javnem naročilu in naročnikova obveznost ob zamudi

Vesna Kranjc

Povzetek: Avtorica analizira pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je dogovor o podaljšanju roka za izpolnitev, kot je bil prvotno določen v pogodbi o javnem naročilu, veljaven. V nadaljevanju opozori, da je pri presoji o naročnikovi obveznosti, da uveljavlja sankcije zaradi kršitve pogodbe, treba upoštevati, ali je stranka odgovorna za kršitev in ali je bila naročniku povzročena škoda. Obravnava naročnikov položaj, če sta bila v pogodbi o javnem naročilu dogovorjena pogodbena kazen za zamudo in zavarovanje z bančno garancijo za pravočasno izpolnitev pogodbenih obveznosti.

Ključne besede: pogodba o javnem naročilu, sprememba, rok za izpolnitev, zamuda, odgovornost za zamudo, pogodbena kazen, bančna garancija

Title: Change in the Deadline of the Public Procurement Contract and Liabilities of the Contracting Authority regarding Delay

Abstract: The authoress analyses the conditions that must be met for the validity of the agreement on the extension of the deadline as it was initially set out in the public procurement contract. Comparing the law of obligations, the obligations of the contracting authority from public procurement to claim sanctions for breaches of the contract are different. It should be taken in account whether the party is liable for the breach of public procurement contract and whether the damage is caused. Additionally, the article discusses the cases where contract parties agree on the contractual penalty for delay and bank guarantee for timely fulfilment of obligations.

Key words: public procurement contract, change, time of performance, delay, liability for delay, contractual penalty, bank guarantee

Družbe na zalogo, plaščne družbe in veriženje podjetij

Romana Gajšek

Povzetek: Akterji na trgu podjetništva praviloma ustanavljajo gospodarske družbe zaradi pridobivanja dobička. Najbolj priljubljena je družba z omejeno odgovornostjo. Primerna je za koncentracijo manjšega kapitala. Ni pa nujno, da je razlog za ustanovitev d. o. o. pridobivanje dobička - lahko se ustanovi tudi na zalogo in aktivira kasneje. Prispevek predstavlja primerjalnopravne rešitve kontrolirane dopustnosti družb na zalogo in plaščnih družb s poudarkom na družbi z omejeno odgovornostjo.

Ključne besede: plaščna družba, družba, ustanovljena na zalogo, veriženje podjetij, feniksova družba, gospodarska nova ustanovitev, "plačila sem ter tja" in "plačila tja ter sem"

Title: Shelf Companies, Shell Companies and Chaining of Companies

Abstract: Players in the field of entrepreneurship as a rule establish companies in order to gain profit. The most popular is a limited liability company. It is suitable for a smaller concentration of capital. But it is not necessarily that the reason for the establishment of LLC is to gain profit. The reasons may be different, it can be established only as a shelf company and it is activated later in time. The article presents comparative-legal solutions of controlled admissibility of shelf companies with the focus on shell companies and a limited liability company.

Key words: shell company, shelf company, chaining of companies, Phoenix company, new commercial establishment, "payments to and fro" and "payments there and here"

(Ustavno)sodna farsa o rovokopaču

Damjan Možina

Povzetek: Prispevek predstavlja odškodninsko pravdo, o kateri so slovenska sodišča odločala kar dvajset let. Oškodovanec, ki je bil na gradbišču kot vodja vzdrževanja vodovodov, ki naj opozori na potek vodovodne napeljave, se je nenadoma povzpel na delujoč gradbeni stroj - rovokopač in začel premikati ročice, zato se je stroj prevrnil, oškodovanec pa je bil hudo poškodovan. Vrhovno sodišče je menilo, da je do nesreče v celoti (in ne le v 50-odstotnem deležu, kot sta odločili nižji sodišči) prišlo zaradi nerazumnega ravnanja oškodovanca. Ustavno sodišče je sodbo razveljavilo iz razloga preskromne obrazložitve. Vrhovno sodišče je sodbo obsežneje obrazložilo, a je Ustavno sodišče razveljavilo tudi to; Vrhovno sodišče je enako ravnalo še enkrat, a je Ustavno sodišče - tokrat sklicujoč se na doktrino očitne napačnosti - sodbo spet razveljavilo, nato pa kar samo meritorno odločilo o delu zahtevka. Avtor kritično analizira sodbe Ustavnega sodišča, tako z ustavnopravnega kot materialnopravnega vidika. Meni, da Ustavno sodišče sploh ni imelo pristojnosti za odločanje o tej zadevi, poleg tega pa je sprejelo tudi (materialnopravno) napačno odločitev.

Ključne besede: nepogodbeno odškodninsko pravo, krivdna odgovornost, objektivna odgovornost, prispevek oškodovanca, ustavno civilno pravo, pristojnost Ustavnega sodišča

Title: (Constitutional) Judicial Farce about a Trencher

Abstract: The article presents a damages case about which Slovenian courts have been deciding for 20 years. The claimant was at the construction site in his capacity as the head of maintenance of aqueduct, whose duty was to prevent cutting into existing aqueducts. He suddenly climbed onto a construction machine - a trencher - in operation and started moving the drive lever. As a consequence, the trencher moved and tipped over, heavily injuring the claimant. The lower courts have upheld the claim to the amount of 50% due to the contribution of the claimant to the accident. The Supreme Court decided that the accident occurred entirely due to an unreasonable behaviour of the claimant, relieving the respondents of liability. The Constitutional Court set the judgement aside due to insufficient reasoning. In the second attempt, the Supreme Court offered a more detailed reasoning but the Constitutional Court again set aside the judgement. The Supreme Court tried again and the Constitutional Court set aside the judgement for the third time, this time relying on "blatant incorrectness" (arbitrariness) of the judgement. Furthermore, the Constitutional Court decided on the merits of the case (in part). In the article, the decisions of the Constitutional Court are subjected to a critical analysis. In the opinion of the author, the Constitutional Court did not have jurisdiction to hear the case. Furthermore, in terms of substantive law (tort law) it adopted a wrong decision.

Key words: non-contractual law of damages, fault liability, objective liability, contribution of the claimant, constitutional civil law, jurisdiction of the Constitutional Court

Pristojnost za izdajo začasnih ukrepov v arbitražnem postopku

Ana Kerševan

Povzetek: Vloga državnega sodišča v arbitraži temelji na načelu sodnega nevmešavanja v arbitražni postopek, sodišče pa v arbitraži opravlja predvsem podporne in kontrolne funkcije, za katere arbitraža kot subjekt zasebnega prava nima pooblastil. Pomembna izjema od načela nevmešavanja sodišča v arbitražni postopek je področje začasnih ukrepov, ki so izdani v podporo arbitražnemu postopku, saj lahko takšne ukrepe pogosto izdata tako sodišče kot arbitraža, njuna pristojnost na tem področju je zato paralelna. Določitev foruma, ki bo v konkretnem primeru omogočil učinkovitejše varstvo pravic z začasnimi ukrepi, je odvisna od številnih okoliščin, ki v času sklepanja arbitražnega dogovora morda niti niso predvidljive. Zato je pomembno, da stranki arbitražni dogovor glede začasnih ukrepov oblikujeta na način, ki bo po eni strani fleksibilen in ne bo zapiral možnosti za angažiranje enega ali drugega organa, po drugi strani pa bo na predvidljiv način uredil porazdelitev pristojnosti med sodiščem in arbitražo in s tem preprečil morebiten kompetenčni spor med njima. Zastoji v postopku in izdaja nasprotujočih si odločitev o začasnem ukrepu s strani sodišča in arbitraže lahko namreč v času, ko je nujno potrebno hitro ukrepanje, popolnoma izničijo namen zavarovanja, ki ga nudi institut začasnih ukrepov, predlagatelju pa povzročijo dodatno škodo. V prispevku so predstavljeni pogoji, pod katerimi imata sodišče in arbitraža pristojnost za izdajo začasnih ukrepov, analizirane okoliščine, v katerih je smiselno, da je pristojnost za izdajo začasnih ukrepov bodisi porazdeljena med oba subjekta bodisi podeljena le enemu izmed njiju, na koncu pa tudi obravnavana različna stališča o dopustnosti dogovora o izključitvi pristojnosti sodišča iz postopka z začasnimi ukrepi ter vpliva tovrstnih dogovorov na kompleksno razmerje med načelom avtonomije strank in pravico do sodnega varstva.

Ključne besede: začasni ukrepi, arbitraža, podporne funkcije sodišča, pristojnost za izdajo začasnih ukrepov, paralelna pristojnost, izključna pristojnost, subsidiarna pristojnost, omejen dostop do sodišča, kompetenčni spor, pogodbena izključitev pristojnosti, načelo avtonomije strank, pravica do sodnega varstva

Title: Jurisdiction to Issue Interim Measures in Arbitration

Abstract: The role of national courts in arbitration is based on the principle of judicial non-interference that limits the courts'' intervention to supportive and controlling functions arbitration is not empowered to perform or is ineffective in performing due to its'' contractual nature. However, an important exception to the principle of judicial non-interference exists in the scope of interim measures issued in support of arbitration, where arbitral tribunals and national courts often have concurrent jurisdiction to issue interim measures. Which of the two forums is capable of providing more effective legal protection to the parties depends on a variety of circumstances, some of which may even be unknown or unforeseen upon the conclusion of the arbitration agreement. It is therefore of great importance that the parties draft the arbitration agreement in a way that is: (1) flexible enough to enable a party to submit its request for issuance of an interim measure from either forum; and (2) specific enough to allocate the relevant powers between the arbitral tribunal and the court, in order to prevent a potential conflict of jurisdictions. A poorly drafted arbitration agreement may result in procedural delays or even conflicting decisions issued by the court and the arbitral tribunal and can consequently frustrate and detrimentally impact the parties'' effective legal protection in urgent circumstances or even result in additional damages incurred by the applicant. This article explains the conditions for (concurrent) jurisdiction of arbitral tribunals and national courts when issuing interim measures in support of arbitration and provides an analysis of the circumstances that call for either the exclusive or parallel jurisdictions of either forum. Lastly, this article addresses conflicting views on the admissibility of a contractual clause excluding the courts'' jurisdiction to issue interim measures and the resulting complex implications on the interplay of the principle of party autonomy and a party''s right to access to a court.

Key words: interim measures, arbitration, supportive role of the court, jurisdiction to issue interim measures, concurrent jurisdiction, exclusive jurisdiction, subsidiary jurisdiction, restricted access to court, conflict of jurisdictions, contractual exclusion of jurisdiction, party autonomy, the right of access to court

Prenos obrata kot predmeta stvarnega vložka

Saša Prelič

Title: Transfer of the Facility as the Subject of Contribution in Kind

Povzetek: Dejansko stanje: Neki davčni zavezanec želi izvesti prenos premoženja (na način stvarnega vložka s singularnim nasledstvom) na svojo hčerinsko družbo. Prenos premoženja naj bi bil izveden zaradi vstopa novega investitorja, ki bi v hčerinsko družbo vložil enak znesek finančnih sredstev, kot znaša ocenjena vrednost obrata. V zvezi s tem je bila pri davčnem organu že vložena priglasitev transakcije prenosa premoženja, davčni organ pa je priglasitev potrdil. Po vložitvi dokumentacije za vpis prenosa v sodni register je bil izdan sklep o zavrnitvi predloga za vpis v register. Zavrnitev je bila utemeljena s tem, da naj bi obstajalo tveganje oškodovanja upnikov, konkretnejših razlogov za to oceno pa sodišče ni podalo, z izjemo navedb v smislu, da gre v konkretnem primeru za prenos tako sredstev kot obveznosti in posledično za spremembo v premoženjski strukturi tako za prenosno kot prevzemno družbo, kar pa povzroči tveganje za upnike in druge. Sodišče je zahtevalo, da se transakcija izvede z izčlenitvijo, pri kateri je zagotovljeno univerzalno pravno nasledstvo, s čimer naj bi bila tveganja za oškodovanje odpravljena. Iz sicer zelo skope obrazložitve sodišča izhaja, da po uvedbi instituta izčlenitve transakcij na način prenosa premoženja (stvarnega vložka) sploh ni več mogoče izvajati.
Pravno vprašanje: Ali v tem primeru niso izpolnjeni pogoji za izvedbo transakcije na način prenosa premoženja, pri čemer gre z vidika Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) za stvarni vložek s singularnim nasledstvom?

VSEBINA

Vesna Kranjc

Povzetek: Avtorica analizira pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je dogovor o podaljšanju roka za izpolnitev, kot je bil prvotno določen v pogodbi o javnem naročilu, veljaven. V nadaljevanju opozori, da je pri presoji o naročnikovi obveznosti, da uveljavlja sankcije zaradi kršitve pogodbe, treba upoštevati, ali je stranka odgovorna za kršitev in ali je bila naročniku povzročena škoda. Obravnava naročnikov položaj, če sta bila v pogodbi o javnem naročilu dogovorjena pogodbena kazen za zamudo in zavarovanje z bančno garancijo za pravočasno izpolnitev pogodbenih obveznosti.

Ključne besede: pogodba o javnem naročilu, sprememba, rok za izpolnitev, zamuda, odgovornost za zamudo, pogodbena kazen, bančna garancija
Title: Change in the Deadline of the Public Procurement Contract and Liabilities of the Contracting Authority regarding Delay

Abstract: The authoress analyses the conditions that must be met for the validity of the agreement on the extension of the deadline as it was initially set out in the public procurement contract. Comparing the law of obligations, the obligations of the contracting authority from public procurement to claim sanctions for breaches of the contract are different. It should be taken in account whether the party is liable for the breach of public procurement contract and whether the damage is caused. Additionally, the article discusses the cases where contract parties agree on the contractual penalty for delay and bank guarantee for timely fulfilment of obligations.
Key words: public procurement contract, change, time of performance, delay, liability for delay, contractual penalty, bank guarantee

Romana Gajšek

Povzetek: Akterji na trgu podjetništva praviloma ustanavljajo gospodarske družbe zaradi pridobivanja dobička. Najbolj priljubljena je družba z omejeno odgovornostjo. Primerna je za koncentracijo manjšega kapitala. Ni pa nujno, da je razlog za ustanovitev d. o. o. pridobivanje dobička - lahko se ustanovi tudi na zalogo in aktivira kasneje. Prispevek predstavlja primerjalnopravne rešitve kontrolirane dopustnosti družb na zalogo in plaščnih družb s poudarkom na družbi z omejeno odgovornostjo.

Ključne besede: plaščna družba, družba, ustanovljena na zalogo, veriženje podjetij, feniksova družba, gospodarska nova ustanovitev, "plačila sem ter tja" in "plačila tja ter sem"
Title: Shelf Companies, Shell Companies and Chaining of Companies

Abstract: Players in the field of entrepreneurship as a rule establish companies in order to gain profit. The most popular is a limited liability company. It is suitable for a smaller concentration of capital. But it is not necessarily that the reason for the establishment of LLC is to gain profit. The reasons may be different, it can be established only as a shelf company and it is activated later in time. The article presents comparative-legal solutions of controlled admissibility of shelf companies with the focus on shell companies and a limited liability company.

Key words: shell company, shelf company, chaining of companies, Phoenix company, new commercial establishment, "payments to and fro" and "payments there and here"

Damjan Možina

Povzetek: Prispevek predstavlja odškodninsko pravdo, o kateri so slovenska sodišča odločala kar dvajset let. Oškodovanec, ki je bil na gradbišču kot vodja vzdrževanja vodovodov, ki naj opozori na potek vodovodne napeljave, se je nenadoma povzpel na delujoč gradbeni stroj - rovokopač in začel premikati ročice, zato se je stroj prevrnil, oškodovanec pa je bil hudo poškodovan. Vrhovno sodišče je menilo, da je do nesreče v celoti (in ne le v 50-odstotnem deležu, kot sta odločili nižji sodišči) prišlo zaradi nerazumnega ravnanja oškodovanca. Ustavno sodišče je sodbo razveljavilo iz razloga preskromne obrazložitve. Vrhovno sodišče je sodbo obsežneje obrazložilo, a je Ustavno sodišče razveljavilo tudi to; Vrhovno sodišče je enako ravnalo še enkrat, a je Ustavno sodišče - tokrat sklicujoč se na doktrino očitne napačnosti - sodbo spet razveljavilo, nato pa kar samo meritorno odločilo o delu zahtevka. Avtor kritično analizira sodbe Ustavnega sodišča, tako z ustavnopravnega kot materialnopravnega vidika. Meni, da Ustavno sodišče sploh ni imelo pristojnosti za odločanje o tej zadevi, poleg tega pa je sprejelo tudi (materialnopravno) napačno odločitev.

Ključne besede: nepogodbeno odškodninsko pravo, krivdna odgovornost, objektivna odgovornost, prispevek oškodovanca, ustavno civilno pravo, pristojnost Ustavnega sodišča

Title: (Constitutional) Judicial Farce about a Trencher

Abstract: The article presents a damages case about which Slovenian courts have been deciding for 20 years. The claimant was at the construction site in his capacity as the head of maintenance of aqueduct, whose duty was to prevent cutting into existing aqueducts. He suddenly climbed onto a construction machine - a trencher - in operation and started moving the drive lever. As a consequence, the trencher moved and tipped over, heavily injuring the claimant. The lower courts have upheld the claim to the amount of 50% due to the contribution of the claimant to the accident. The Supreme Court decided that the accident occurred entirely due to an unreasonable behaviour of the claimant, relieving the respondents of liability. The Constitutional Court set the judgement aside due to insufficient reasoning. In the second attempt, the Supreme Court offered a more detailed reasoning but the Constitutional Court again set aside the judgement. The Supreme Court tried again and the Constitutional Court set aside the judgement for the third time, this time relying on "blatant incorrectness" (arbitrariness) of the judgement. Furthermore, the Constitutional Court decided on the merits of the case (in part). In the article, the decisions of the Constitutional Court are subjected to a critical analysis. In the opinion of the author, the Constitutional Court did not have jurisdiction to hear the case. Furthermore, in terms of substantive law (tort law) it adopted a wrong decision.
Key words: non-contractual law of damages, fault liability, objective liability, contribution of the claimant, constitutional civil law, jurisdiction of the Constitutional Court

Ana Kerševan

Povzetek: Vloga državnega sodišča v arbitraži temelji na načelu sodnega nevmešavanja v arbitražni postopek, sodišče pa v arbitraži opravlja predvsem podporne in kontrolne funkcije, za katere arbitraža kot subjekt zasebnega prava nima pooblastil. Pomembna izjema od načela nevmešavanja sodišča v arbitražni postopek je področje začasnih ukrepov, ki so izdani v podporo arbitražnemu postopku, saj lahko takšne ukrepe pogosto izdata tako sodišče kot arbitraža, njuna pristojnost na tem področju je zato paralelna. Določitev foruma, ki bo v konkretnem primeru omogočil učinkovitejše varstvo pravic z začasnimi ukrepi, je odvisna od številnih okoliščin, ki v času sklepanja arbitražnega dogovora morda niti niso predvidljive. Zato je pomembno, da stranki arbitražni dogovor glede začasnih ukrepov oblikujeta na način, ki bo po eni strani fleksibilen in ne bo zapiral možnosti za angažiranje enega ali drugega organa, po drugi strani pa bo na predvidljiv način uredil porazdelitev pristojnosti med sodiščem in arbitražo in s tem preprečil morebiten kompetenčni spor med njima. Zastoji v postopku in izdaja nasprotujočih si odločitev o začasnem ukrepu s strani sodišča in arbitraže lahko namreč v času, ko je nujno potrebno hitro ukrepanje, popolnoma izničijo namen zavarovanja, ki ga nudi institut začasnih ukrepov, predlagatelju pa povzročijo dodatno škodo. V prispevku so predstavljeni pogoji, pod katerimi imata sodišče in arbitraža pristojnost za izdajo začasnih ukrepov, analizirane okoliščine, v katerih je smiselno, da je pristojnost za izdajo začasnih ukrepov bodisi porazdeljena med oba subjekta bodisi podeljena le enemu izmed njiju, na koncu pa tudi obravnavana različna stališča o dopustnosti dogovora o izključitvi pristojnosti sodišča iz postopka z začasnimi ukrepi ter vpliva tovrstnih dogovorov na kompleksno razmerje med načelom avtonomije strank in pravico do sodnega varstva.

Ključne besede: začasni ukrepi, arbitraža, podporne funkcije sodišča, pristojnost za izdajo začasnih ukrepov, paralelna pristojnost, izključna pristojnost, subsidiarna pristojnost, omejen dostop do sodišča, kompetenčni spor, pogodbena izključitev pristojnosti, načelo avtonomije strank, pravica do sodnega varstva Title: Jurisdiction to Issue Interim Measures in Arbitration

Abstract: The role of national courts in arbitration is based on the principle of judicial non-interference that limits the courts'' intervention to supportive and controlling functions arbitration is not empowered to perform or is ineffective in performing due to its'' contractual nature. However, an important exception to the principle of judicial non-interference exists in the scope of interim measures issued in support of arbitration, where arbitral tribunals and national courts often have concurrent jurisdiction to issue interim measures. Which of the two forums is capable of providing more effective legal protection to the parties depends on a variety of circumstances, some of which may even be unknown or unforeseen upon the conclusion of the arbitration agreement. It is therefore of great importance that the parties draft the arbitration agreement in a way that is: (1) flexible enough to enable a party to submit its request for issuance of an interim measure from either forum; and (2) specific enough to allocate the relevant powers between the arbitral tribunal and the court, in order to prevent a potential conflict of jurisdictions. A poorly drafted arbitration agreement may result in procedural delays or even conflicting decisions issued by the court and the arbitral tribunal and can consequently frustrate and detrimentally impact the parties'' effective legal protection in urgent circumstances or even result in additional damages incurred by the applicant. This article explains the conditions for (concurrent) jurisdiction of arbitral tribunals and national courts when issuing interim measures in support of arbitration and provides an analysis of the circumstances that call for either the exclusive or parallel jurisdictions of either forum. Lastly, this article addresses conflicting views on the admissibility of a contractual clause excluding the courts'' jurisdiction to issue interim measures and the resulting complex implications on the interplay of the principle of party autonomy and a party''s right to access to a court.
Key words: interim measures, arbitration, supportive role of the court, jurisdiction to issue interim measures, concurrent jurisdiction, exclusive jurisdiction, subsidiary jurisdiction, restricted access to court, conflict of jurisdictions, contractual exclusion of jurisdiction, party autonomy, the right of access to court

Žiga Cvetko

Povzetek: Prispevek obravnava odgovornost obvladujoče družbe v dejanskem koncernu. Novela I Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1I) je prinesla spremembe na področje odgovornosti v dejanskem koncernu. Avtor tako obravnava ustreznost ureditve pred sprejemom novele ZGD-1I in po njem ter jo primerja z nemško ureditvijo v Zakonu o delnicah. Najprej je predstavljen dejanski koncern kot ena od oblik povezanih družb, v nadaljevanju pa so obravnavani vsi instituti, ki urejajo varstvo v dejanskem koncernu. Obsežneje so predstavljeni poročilo o odvisnosti in z njim povezana revizija ter koncernska posebna revizija, ki je podlaga za nadaljnje zahtevke. Novost na področju odgovornosti obvladujoče družbe so specialni instituti koncernskega prava, ki so bili pred novelo urejeni analogno s splošnimi pravili korporacijskega prava; novela pa jih je uredila kot samostojne institute koncernskega prava. Podrobneje so obravnavani tudi vsi zahtevki, naslovljeni na obvladujočo družbo kot posledica odškodninske odgovornosti. Na koncu prispevka se avtor opredeli do sprememb, ki jih prinaša nova ureditev, in poda njeno oceno.

Ključne besede: koncernsko pravo, dejanski koncern, odgovornost obvladujoče družbe, varstvo zunanjih delničarjev, varstvo upnikov, odškodninska odgovornost, uveljavljanje zahtevkov, posebna revizija, revizija, poročilo o odvisnosti
Title: Liability of the Dominant Company by de facto Groups - Comparative

Abstract: This article covers the liability of the dominant company in a de facto group. The Act Amending the Slovenian Companies Act - (ZGD-1l) introduced changes to the field of liability in a de facto group. The author discusses the suitability of the arrangement before and after the implementation of the ZGD-1I Act and compares it to the German arrangement with the German Stock Corporation Act. A de facto group is presented first as one of the forms of affiliated companies, followed by the presentation of all of the institutes arranging protection in a de facto group. The article extensively presents the subsidiarity report and the related audit and special audit of the corporate group law, which represents the basis for further claims. The novelty in the field of liability of the dominant company are special institutes of corporate group law, which were arranged analogous to the general rules of corporate law before the ZGD-1I. However, the ZGD-1I arranged them as independent institutes in accordance with the corporate group law. The author presents in detail all of the claims addressed to the dominant company as a consequence of liability for damages. At the end of the article, the author provides his views on the changes introduced by the new arrangement and provides his assessment thereof.
Key words: corporate group law, de facto group, liability of the dominant company, protection of external shareholders, protection of creditors, liability for damages, enforcement of claims, special audit, audit, subsidiarity report

Janko Keček

Povzetek: Prispevek obravnava napako proizvoda kot ključno predpostavko odgovornosti za proizvod v pravu ZDA. Podana je primerjava med odločitvami sodišč v ZDA ter ureditvijo v Tretjem in Drugem restatementu. Pri tem je pozornost namenjena predvsem ureditvi v Tretjem restatementu, katerega bistvene značilnosti so: različna definicija napake proizvoda glede na kategorije napake, izključitev testa potrošnikovih pričakovanj kot samostojnega testa napake, obveznost oškodovanca, da dokaže razumen alternativni načrt, če hoče dokazati obstoj napake v načrtu ... Predstavljeni so tudi razlogi, zakaj Tretji restatement (v nasprotju z Drugim) ne vsebuje enotne definicije napake izdelka, kar kaže na različne temelje odgovornosti za različne kategorije napake, pomemben del prispevka pa je tudi primerjava med testom potrošnikovih pričakovanj in testom tveganja in koristnosti kot osnovnima testoma napake proizvoda v ZDA. Prikazane so odločitve sodišč v ZDA, ki so v številnih primerih odločala, ali ima proizvod napako, kar je lahko v pomoč tudi pri odločanju sodišč v Sloveniji, kjer je sodna praksa glede ugotavljanja napake proizvoda skromna.

Ključne besede: odgovornost za proizvod, napaka proizvoda, test napake, kategorije napake

Abstract: The paper deals with the product defect as a key requirement of the product liability in the USA law. The author compares the court rulings in the USA and the regimes under The Restatement (Second) and The Restatement (Third). The article mainly concentrates on the provisions of The Restatement (Third) of Torts: Products Liability. Its main characteristics are: different definition of product defect according to the type of defect, the exclusion of consumer expectations test as an independent test of defect, the obligation of the plaintiff to prove the reasonable alternative design in case he wants to prove the existence of the defect, etc. The article also presents the reasons why The Restatement (Third), unlike The Restatement (Second) does not contain a single definition of the product defect, which is also reflected in different basis of liability for different types of defects. The significant part of the article is the comparison between the consumer expectations test and risk-utility test as the basic tests of product defect in the USA. The rulings of the USA courts are shown. In numerous cases these decisions have shown whether there is a defect in the product or not, which can be helpful in decision making in Slovene courts, where the rulings in relation to determining the product defect is still modest.

Key words: products liability, product defect, test of defect, type of defect

Urška Gliha Škrjanec

Povzetek: Zmožnost za delo se ugotavlja v okviru treh med seboj ločenih postopkov, in sicer varnosti in zdravja pri delu, obveznega zdravstvenega zavarovanja ter obveznega invalidskega zavarovanja. Kot še posebno problematičen se v praksi kaže postopek v okviru varnosti in zdravja pri delu, ko izvajalec medicine dela ugotovi delavčevo začasno zmanjšano zmožnost za delo. Izvajalec medicine dela lahko ugotovi, da je delavec zmožen le delno opravljati delo na svojem delovnem mestu, ali da lahko sicer dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa je v celoti nezmožen opravljati delo na delovnem mestu v skladu s pogodbo o zaposlitvi, ali da je nezmožen za delo, hkrati pa se lahko zgodi, da v teh primerih ni odrejena delna ali popolna zadržanost z dela zaradi bolezni. Če se to zgodi, je delodajalec nesorazmerno (pretirano) finančno obremenjen, saj pravna ureditev teh primerov ne predvideva. Možne rešitve in ukrepi v teh situacijah so uzakonjena dolžnost prilagoditve dela, odreditev začasnega opravljanja drugega dela, uvedba denarnega nadomestila v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, dolžnost obdobnega ugotavljanja zmožnosti za delo in kot skrajno sredstvo odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Ključne besede: zmožnost za delo, izvajalec medicine dela, zmanjšana zmožnost za delo, začasna zadržanost z dela zaradi bolezni, bolniški stalež, postopek ugotavljanja zmožnosti za delo, nezmožnost za delo, invalidnost, odpoved

Title: Influence of the Decreased Employee's Ability to Work on a Employment Relationship

Abstract: Ability to work is assessed within three separate procedures: within occupational health and safety, within mandatory health insurance, and within mandatory disability insurance. The procedure within occupational health and safety is foremost problematic in the practice, in particular in situations where the occupational medicine provider establishes a temporarily decreased employee''s ability to work. The occupational medicine provider may establish that an employee is only partially able to perform work at his work post or that an employee is able to work in his vocation full-time, but is completely unable to work at his work post defined in the employment agreement or that an employee is unable to work. However, it can happen in such cases that neither full nor partial sick leave is ordered. As a result, such employee''s employer has to bear a disproportionate (excessively high) financial burden, since such cases are not provided or regulated by law. In these situations, the following solutions and measures may be taken: a statutory obligation to adapt work, a temporary assignment of different work, sick leave compensation paid by the state, an obligation of periodical assessment of ability to work and, as a last resort, a termination of employment.
Key words
: ability to work, occupational medicine provider, decreased ability to work, temporary absence from work due to illness, sick leave, procedure for assessing the ability to work, inability to work, disability, termination

Iz prakse za prakso

Saša Prelič

Title: Transfer of the Facility as the Subject of Contribution in Kind

Povzetek: Dejansko stanje: Neki davčni zavezanec želi izvesti prenos premoženja (na način stvarnega vložka s singularnim nasledstvom) na svojo hčerinsko družbo. Prenos premoženja naj bi bil izveden zaradi vstopa novega investitorja, ki bi v hčerinsko družbo vložil enak znesek finančnih sredstev, kot znaša ocenjena vrednost obrata. V zvezi s tem je bila pri davčnem organu že vložena priglasitev transakcije prenosa premoženja, davčni organ pa je priglasitev potrdil. Po vložitvi dokumentacije za vpis prenosa v sodni register je bil izdan sklep o zavrnitvi predloga za vpis v register. Zavrnitev je bila utemeljena s tem, da naj bi obstajalo tveganje oškodovanja upnikov, konkretnejših razlogov za to oceno pa sodišče ni podalo, z izjemo navedb v smislu, da gre v konkretnem primeru za prenos tako sredstev kot obveznosti in posledično za spremembo v premoženjski strukturi tako za prenosno kot prevzemno družbo, kar pa povzroči tveganje za upnike in druge. Sodišče je zahtevalo, da se transakcija izvede z izčlenitvijo, pri kateri je zagotovljeno univerzalno pravno nasledstvo, s čimer naj bi bila tveganja za oškodovanje odpravljena. Iz sicer zelo skope obrazložitve sodišča izhaja, da po uvedbi instituta izčlenitve transakcij na način prenosa premoženja (stvarnega vložka) sploh ni več mogoče izvajati.
Pravno vprašanje: Ali v tem primeru niso izpolnjeni pogoji za izvedbo transakcije na način prenosa premoženja, pri čemer gre z vidika Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) za stvarni vložek s singularnim nasledstvom?

Sodna praksa RS

Title: Procurator - the Power to Litigation

Povzetek: Prokurist družbe za podelitev pooblastila za zastopanje v pravdnem postopku odvetniku potrebuje posebno pooblastilo zakonitega zastopnika družbe.
Sklep Vrhovnega sodišča II DoR 80/2016

Title: Liability for Damages of the Contracting Authority to the Subcontractor due to Unrealized Bank Guarantee

Povzetek: Čeprav tožnica ni pridobila neposrednega zahtevka do toženke na podlagi Pogodbe ali Garancije, pa vendarle ni dvoma, da je bil smisel določb 9. in 20. člena Pogodbe prav v tem, da se tožnici in drugim podizvajalcem zagotovi neposredno plačilo od izvajalca del (S., d. d.). Te pogodbene določbe so bile posledice dolžnosti toženke, vzpostavljene z Navodili o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2000), sprejetimi na podlagi Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 24/1997, 78/1999, 39/2000). Ni šlo torej le za pogodbeno ureditev, ki zadeva samo toženko in njenega izvajalca del (S., d. d.), pač pa za izpeljavo zaveze toženke. Zaveza pa ni bila le v tem, da toženka doseže opisano pogodbeno ureditev, pač pa tudi v tem, da se po njej ravna v dobro tistih, zaradi katerih je bila vzpostavljena, med drugim v dobro tožnice. V tem smislu zavarovanje obveznosti S., d. d., zagotovo varuje koristi tožnice. Pogoji Pogodbe in vsebina Garancije so (kot je bilo ugotovljeno v postopku) pri tožnici že ob sklepanju njene Podizvajalske pogodbe z S., d. d., vzbudili zaupanje in utemeljeno pričakovanje, da bo plačilo za opravljeno delo prejela vsaj iz sredstev unovčene Garancije.
Sodba Vrhovnega sodišča RS III Ips 9/2015

Title: Liability for Damages of the Director and the Business Judgement Rule

Povzetek: Odločitev družbenika o uveljavljanju zahtevka družbe proti poslovodji je materialnopravni pogoj za vložitev odškodninske tožbe. Sklep skupščine drugotožeče stranke proti UK ni bil niti zatrjevan, niti izkazan. Zato ni izpolnjen materialni pravni pogoj za vložitev odškodninske tožbe drugotožeče stranke proti UK. Drugotožeča stranka za vložitev tožbe proti JŠ ni imela pravnega, ampak le ekonomski interes, kateremu pa sodišče pravnega varstva ne nudi. Podjetniška odločitev, ki se (kasneje) izkaže za škodljivo, še ne more pomeniti ravnanja v nasprotju z zahtevanim standardom skrbnosti članov uprave oziroma direktorjev družbe z omejeno odgovornostjo. Presoja skrbnosti ravnanja uprave kot poštenega in dobrega gospodarstvenika v skladu s pravilom poslovne presoje (Business Judgement Rule).
Sklep in sodba VSL I Cpg 171/2012

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov