Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 
PRELISTAJ

letnik 2017, številka 1, 1. 2. 2017
> Kazalo

NA NASLOVNICI

Statutarne rezerve delniške družbe

Marijan Kocbek

Povzetek: V prispevku avtor obravnava statutarne rezerve delniške družbe kot eno izmed podkategorij rezerv iz dobička. Bistvena razlika med zakonskimi in statutarnimi rezervami je v obligatornosti. Delniška družba je v odločitvi o tem, ali bo imela statutarne rezerve, avtonomna. So pa te dopuščene samo, če statut določa, da ima družba statutarne rezerve. Avtor posebej obravnava, katere so obvezne sestavine pravilne statutarne ureditve teh rezerv, če jih želi družba oblikovati v skladu z zakonom. Zahtevnejša vprašanja so povezana z bilančnopravnimi vidiki izkazovanja statutarnih rezerv, še posebno ob upoštevanju dotiranja ali sproščanja statutarnih rezerv ter izkazovanju njihovega učinka v bilančnem dobičku, ki je tudi sestavni del računovodskih izkazov v letnem poročilu družbe. Avtor obravnava posamezna v praksi odprta vprašanja, ki se pojavljajo ob statutarnih rezervah, in opredeli tudi možnost, da družba s spremembo statuta ali z novim statutom ukine obstoječe statutarne rezerve. Pri tem je treba opredeliti vir, v katerem se bilančnopravno izkaže učinek takšne ukinitve, to je v povečanem bilančnem dobičku družbe ter hkrati v opredelitvi kategorije prenesenega dobička.

Ključne besede:statutarne rezerve, rezerve iz dobička, bilanca stanja, bilančni dobiček, statut delniške družbe

Title: Statutory Reserves of a Public Limited Company

Abstract: The author discusses the statutory reserves of a public limited company as one of the subcategories of revenue reserves. The essential difference between legal and statutory reserves is that the former are mandatory while the latter are dispositive. The public limited company is autonomous in its decision on whether to have statutory reserves. However, the statutory reserves are permitted only if the articles of association provide that the company has statutory reserves. The author specifically examines which questions need to be addressed in the articles of association if a company wants to establish statutory reserves in accordance with the law. Complex questions arise regarding the aspect of balance sheet presentation of statutory reserves, particularly with regard to the increase and decrease or statutory reserves and to the presentation of their impact on distributable profit, which is also an integral part of financial statements in the annual report of the company. The author discusses various practical outstanding issues that arise in relation to the statutory reserves; in this context, he addressed the option of elimination of existing statutory reserves either via an amendment to the articles of association or adoption of new articles of association. In such a case, it is necessary to define the source in which the effects of such an elimination are presented in the balance sheet, i.e. an increase in distributable profit.

Key words: statutory reserves, revenue reserves, balance sheet, distributable profit, articles of association of a public limited company

Presoja skrbnosti ravnanja poslovodje v kazenskih postopkih in pomen navodil družbenikov v d. o. o.

Dušan Jovanovič

Miha Bratina

Povzetek: Poslovodstvo družbe z omejeno odgovornostjo je dolžno slediti zakonitim navodilom družbenikov, četudi ta škodijo sami družbi, dokler takšno navodilo ne povzroči prezadolženosti družbe (kršitev insolvenčne zakonodaje) oziroma ne nasprotuje določbam o ohranjanju osnovnega kapitala družbe. Če poslovodstvo zavezujočim navodilom ne sledi, to pomeni protipravno ravnanje. Vendar je jasno, da takšna izvršitev navodila izključuje tudi njegovo odgovornost za škodo, ki nastane družbi iz takšnega ravnanja, povsem enako oziroma še toliko bolj pa bi to moralo veljati za kazensko odgovornost - takšno je tudi stališče nemške sodne prakse in literature.

Ključne besede: prosta poslovna presoja, kazenska in civilna odgovornost poslovodstva, navodila družbenika, vpliv družbenika na poslovodstvo

Title: Assessment of Management's Diligence in Criminal Proceedings and the Importance of Shareholders' Instructions in a Limited Liability Company

Abstract: Management of a limited liability company is obliged to follow lawful instructions provided by the shareholders, even if such instructions are not beneficial to the interests of the company. The latter, however, must not cause over-indebtedness (violation of the insolvency regulation) or violate provisions regarding maintenance of share capital. If management does not follow such lawful instructions, it is considered to be acting unlawfully. It is clear that execution of such instructions results in the exclusion of the management''s liability for potential damages. Same or even more-so should be applied to liability for criminal offences, which is also the position of German courts and literature.

Key words: business judgment rule, management''s criminal and civil liability, shareholders'' instructions, shareholders'' impact on management

Patronatska izjava

Martina Krajnc

Povzetek: Patronatska izjava je institut osebnega zavarovanja obveznosti, ki združuje veliko število raznovrstnih izjav - od izjav dobre volje z zgolj moralnimi zavezami do izjav, ki mejijo na poroštvo. Večinoma se uporabljajo med povezanimi družbami, ko obvladujoče družbe želijo izkazati podporo odvisni družbi, da ta lahko sklene pravni posel. Patronatske izjave lahko sistemiziramo v dve večji skupini. Prva so nezavezujoče patronatske izjave, kjer pri patronu ni volje sprejeti pravno zavezo. Za patrona nimajo finančnih posledic, pomenijo zgolj moralno zavezo. Njihova vrednost je v tem, da jih patron prostovoljno izpolni, da ohrani svoje dobro ime oziroma ugled. Druga skupina so zavezujoče patronatske izjave, kjer patron sprejme določene pravne zaveze. Najpogosteje se zaveže, da bo skrbel za to, da bo dolžnik iz temeljnega posla zmožen izpolniti zavarovano obveznost. Če patron svoje obveznosti iz patronatske izjave ne izpolni, je odškodninsko odgovoren zaradi neizpolnitve oziroma kršitve obveznosti.

Ključne besede: nezavezujoča patronatska izjava, zavezujoča patronatska izjava, patron, odškodninska odgovornost, pravna zaveza

Title: Letter of Comfort

Abstract: Letter of comfort is an institute of personal security of obligation, which contains a large number of diverse statements, spanning from statements of good-will with only moral obligations to statements that are close to a guarantee. They are usually used among group companies, when majority owners (companies) want to give some support to a group company, so that it can conclude a legal transaction.
We can classify letters of comfort in two major groups. The first group represent non-binding letters of comfort, in which the patron has no intent to be legally bound. They have no financial consequences for the patron, they are just moral obligations. Their value is in that the patron voluntary fulfils their obligations to preserve their good name or reputation. The second group are binding letters of comfort, with which the patron accepts legally binding obligations. Most often, a patron obliges themselves to ensure that the main debtor will be in position to fulfil the secured obligation. If the patron does not fulfil their obligations from the letter of comfort, they are responsible for the damages due to non-performance or breach of the letter of comfort.

Key words: non-binding letter of comfort, binding letter of comfort, patron, responsibility for damages, legal obligation

Zastaranje v davčnem pravu

Mojca Muha

Povzetek: Zastaranje je pravni institut, ki je kot izraz načela pravne varnosti tudi zgodovinsko uveljavljen na vseh pravnih področjih. Ob primerjavi zastaranja v davčnem pravu in ureditve na drugih področjih se nomotehnično največ podobnosti pokaže med zastaranjem v davčnem in prekrškovnem pravu, vendar je treba zaradi zgodovinskega razvoja in sorodnosti obveznosti, ki naj bi bila predmet izpolnitve, za pravilno razumevanje zastaranja v davčnem pravu upoštevati tudi spoznanja pravne stroke iz zasebnega prava.

Ključne besede: zastaranje v davčnem pravu, zastaranje na drugih pravnih področjih, zakonska ureditev zastaranja v davčnem pravu

Title: Prescription in Tax Law

Abstract: Prescription is a legal institution which is also historically well-established in all fields of law as an expression of the principle of legal certainty. The comparison of prescription in tax law and in other fields of law shows the greatest similarities between the wordings of the laws in the fields of tax law and misdemeanour law; however, the findings of legal doctrine from the field of private law also need to be considered due to the historical development of prescription in the fields of civil law and tax law, and also due to the similarity of the obligation, which is the object of prescription in both aforementioned fields of law.

Key words: prescription in tax law, prescription in other fields of law, legal provisions pertaining to prescription in tax law

Ali je ponudba za javno naročilo nedopustna, ker bianko menica ni žigosana

Vesna Kranjc

Title: Is a Public Tender Offer Non-compliant if the Blank Bill of Exchange is not Stamped

Povzetek: Družba je oddala ponudbo za pridobitev javnega naročila, ki ga je naročnik objavil na portalu javnih naročil. Naročnik je njeno ponudbo izločil kot nedopustno. Ponudniku očita, da ni predložil ustreznega zavarovanja za resnost ponudbe, ker priložena bianko menica ni žigosana s ponudnikovim žigom. Ker je ponudnik v obrazcu Izjava ponudnika o izpolnjevanju pogojev, ki niso vključeni v ESPD označil, da posluje z žigom, bi po naročnikovem mnenju moral žigosati tudi bianko menico. Naročnik je navedel, da mu predloženo finančno zavarovanje - bianko menica brez žiga ponudnika - ne omogoča unovčitve menice v primeru nastopa katerega od vzrokov za unovčitev finančnega zavarovanja, kar po naročnikovi oceni pomeni, da niso izpolnjeni pogoji iz razpisne dokumentacije.

VSEBINA

Marijan Kocbek

Povzetek: V prispevku avtor obravnava statutarne rezerve delniške družbe kot eno izmed podkategorij rezerv iz dobička. Bistvena razlika med zakonskimi in statutarnimi rezervami je v obligatornosti. Delniška družba je v odločitvi o tem, ali bo imela statutarne rezerve, avtonomna. So pa te dopuščene samo, če statut določa, da ima družba statutarne rezerve. Avtor posebej obravnava, katere so obvezne sestavine pravilne statutarne ureditve teh rezerv, če jih želi družba oblikovati v skladu z zakonom. Zahtevnejša vprašanja so povezana z bilančnopravnimi vidiki izkazovanja statutarnih rezerv, še posebno ob upoštevanju dotiranja ali sproščanja statutarnih rezerv ter izkazovanju njihovega učinka v bilančnem dobičku, ki je tudi sestavni del računovodskih izkazov v letnem poročilu družbe. Avtor obravnava posamezna v praksi odprta vprašanja, ki se pojavljajo ob statutarnih rezervah, in opredeli tudi možnost, da družba s spremembo statuta ali z novim statutom ukine obstoječe statutarne rezerve. Pri tem je treba opredeliti vir, v katerem se bilančnopravno izkaže učinek takšne ukinitve, to je v povečanem bilančnem dobičku družbe ter hkrati v opredelitvi kategorije prenesenega dobička.

Ključne besede:statutarne rezerve, rezerve iz dobička, bilanca stanja, bilančni dobiček, statut delniške družbe

Title: Statutory Reserves of a Public Limited Company

Abstract: The author discusses the statutory reserves of a public limited company as one of the subcategories of revenue reserves. The essential difference between legal and statutory reserves is that the former are mandatory while the latter are dispositive. The public limited company is autonomous in its decision on whether to have statutory reserves. However, the statutory reserves are permitted only if the articles of association provide that the company has statutory reserves. The author specifically examines which questions need to be addressed in the articles of association if a company wants to establish statutory reserves in accordance with the law. Complex questions arise regarding the aspect of balance sheet presentation of statutory reserves, particularly with regard to the increase and decrease or statutory reserves and to the presentation of their impact on distributable profit, which is also an integral part of financial statements in the annual report of the company. The author discusses various practical outstanding issues that arise in relation to the statutory reserves; in this context, he addressed the option of elimination of existing statutory reserves either via an amendment to the articles of association or adoption of new articles of association. In such a case, it is necessary to define the source in which the effects of such an elimination are presented in the balance sheet, i.e. an increase in distributable profit.

Key words: statutory reserves, revenue reserves, balance sheet, distributable profit, articles of association of a public limited company

Dušan Jovanovič, Miha Bratina

Povzetek: Poslovodstvo družbe z omejeno odgovornostjo je dolžno slediti zakonitim navodilom družbenikov, četudi ta škodijo sami družbi, dokler takšno navodilo ne povzroči prezadolženosti družbe (kršitev insolvenčne zakonodaje) oziroma ne nasprotuje določbam o ohranjanju osnovnega kapitala družbe. Če poslovodstvo zavezujočim navodilom ne sledi, to pomeni protipravno ravnanje. Vendar je jasno, da takšna izvršitev navodila izključuje tudi njegovo odgovornost za škodo, ki nastane družbi iz takšnega ravnanja, povsem enako oziroma še toliko bolj pa bi to moralo veljati za kazensko odgovornost - takšno je tudi stališče nemške sodne prakse in literature.

Ključne besede: prosta poslovna presoja, kazenska in civilna odgovornost poslovodstva, navodila družbenika, vpliv družbenika na poslovodstvo

Title: Assessment of Management's Diligence in Criminal Proceedings and the Importance of Shareholders' Instructions in a Limited Liability Company

Abstract: Management of a limited liability company is obliged to follow lawful instructions provided by the shareholders, even if such instructions are not beneficial to the interests of the company. The latter, however, must not cause over-indebtedness (violation of the insolvency regulation) or violate provisions regarding maintenance of share capital. If management does not follow such lawful instructions, it is considered to be acting unlawfully. It is clear that execution of such instructions results in the exclusion of the management''s liability for potential damages. Same or even more-so should be applied to liability for criminal offences, which is also the position of German courts and literature.

Key words: business judgment rule, management''s criminal and civil liability, shareholders'' instructions, shareholders'' impact on management

Martina Krajnc

Povzetek: Patronatska izjava je institut osebnega zavarovanja obveznosti, ki združuje veliko število raznovrstnih izjav - od izjav dobre volje z zgolj moralnimi zavezami do izjav, ki mejijo na poroštvo. Večinoma se uporabljajo med povezanimi družbami, ko obvladujoče družbe želijo izkazati podporo odvisni družbi, da ta lahko sklene pravni posel. Patronatske izjave lahko sistemiziramo v dve večji skupini. Prva so nezavezujoče patronatske izjave, kjer pri patronu ni volje sprejeti pravno zavezo. Za patrona nimajo finančnih posledic, pomenijo zgolj moralno zavezo. Njihova vrednost je v tem, da jih patron prostovoljno izpolni, da ohrani svoje dobro ime oziroma ugled. Druga skupina so zavezujoče patronatske izjave, kjer patron sprejme določene pravne zaveze. Najpogosteje se zaveže, da bo skrbel za to, da bo dolžnik iz temeljnega posla zmožen izpolniti zavarovano obveznost. Če patron svoje obveznosti iz patronatske izjave ne izpolni, je odškodninsko odgovoren zaradi neizpolnitve oziroma kršitve obveznosti.

Ključne besede: nezavezujoča patronatska izjava, zavezujoča patronatska izjava, patron, odškodninska odgovornost, pravna zaveza

Title: Letter of Comfort

Abstract: Letter of comfort is an institute of personal security of obligation, which contains a large number of diverse statements, spanning from statements of good-will with only moral obligations to statements that are close to a guarantee. They are usually used among group companies, when majority owners (companies) want to give some support to a group company, so that it can conclude a legal transaction. We can classify letters of comfort in two major groups. The first group represent non-binding letters of comfort, in which the patron has no intent to be legally bound. They have no financial consequences for the patron, they are just moral obligations. Their value is in that the patron voluntary fulfils their obligations to preserve their good name or reputation. The second group are binding letters of comfort, with which the patron accepts legally binding obligations. Most often, a patron obliges themselves to ensure that the main debtor will be in position to fulfil the secured obligation. If the patron does not fulfil their obligations from the letter of comfort, they are responsible for the damages due to non-performance or breach of the letter of comfort.

Key words: non-binding letter of comfort, binding letter of comfort, patron, responsibility for damages, legal obligation

Mojca Muha

Povzetek: Zastaranje je pravni institut, ki je kot izraz načela pravne varnosti tudi zgodovinsko uveljavljen na vseh pravnih področjih. Ob primerjavi zastaranja v davčnem pravu in ureditve na drugih področjih se nomotehnično največ podobnosti pokaže med zastaranjem v davčnem in prekrškovnem pravu, vendar je treba zaradi zgodovinskega razvoja in sorodnosti obveznosti, ki naj bi bila predmet izpolnitve, za pravilno razumevanje zastaranja v davčnem pravu upoštevati tudi spoznanja pravne stroke iz zasebnega prava.

Ključne besede: zastaranje v davčnem pravu, zastaranje na drugih pravnih področjih, zakonska ureditev zastaranja v davčnem pravu

Title: Prescription in Tax Law

Abstract: Prescription is a legal institution which is also historically well-established in all fields of law as an expression of the principle of legal certainty. The comparison of prescription in tax law and in other fields of law shows the greatest similarities between the wordings of the laws in the fields of tax law and misdemeanour law; however, the findings of legal doctrine from the field of private law also need to be considered due to the historical development of prescription in the fields of civil law and tax law, and also due to the similarity of the obligation, which is the object of prescription in both aforementioned fields of law.

Key words: prescription in tax law, prescription in other fields of law, legal provisions pertaining to prescription in tax law

Primož Novak

Povzetek: Delničarji morajo kot člani delniške družbe ob njeni ustanovitvi zagotoviti plačilo osnovnega vložka, ki tvori osnovni kapital delniške družbe. Osnovni kapital delniške družbe ima poleg določitve sorazmerne udeležbe delničarjev in zagotovitve začetnega kapitala tudi funkcijo varstva upnikov. Zaradi razpršenosti članske strukture delničarjev je v delniški družbi bistvenega pomena, da se vsi delničarji obravnavajo enako in da se jim zagotovi enaka udeležba pri bilančnem dobičku. Vsa druga izplačila ali naklonitve delničarjem so prepovedani, saj se s tem zagotavlja tako varstvo upnikov kot preostalih delničarjev, ki prepovedanega plačila od delniške družbe niso prejeli. Pred prepovedanimi plačili delniške družbe delničarju jih varujeta institut prepovedi vračila vložka in poseben korporacijski zahtevek, s katerim družba ter v njenem imenu manjšinski delničarji in upniki od delničarja, ki je prepovedano vračilo prejel v škodo delniške družbe, zahtevajo vrnitev prepovedanega plačila.

Ključne besede: načelo ohranitve osnovnega kapitala, prepoved vračila vložka, vrnitev prepovedanih plačil, koncernsko pravo, korporacijski zahtevek

Title: Prohibited Disbursements to Shareholders of a Public Limited Company

Abstract: At establishment of a public limited company, the shareholders as its members have to provide an initial contribution which, together with initial contributions of other shareholders, makes up the share capital of the public limited company. In addition to determining the proportional share in the public limited company and ensuring its initial capital, the share capital also has the function of creditor protection. Due to the dispersed shareholder structure of a public limited company, it is of utmost importance to treat all shareholders equally, and to ensure equality in profit sharing. Any other disbursements or endowments to shareholders are prohibited, as this is important to protect creditors and other shareholders that have not received a prohibited disbursement from the public limited company. The shareholders are protected from prohibited disbursements from the public limited company to a shareholder through the institute of prohibition of initial contribution repayment and the special reimbursement claim, with which the company, and on its behalf minority shareholders and creditors, request repayment of a prohibited disbursement from a shareholder that received it to the detriment of a public limited company.

Key words: principle of initial capital preservation, prohibition of initial contribution repayment, repayment of prohibited disbursements, corporate group law, reimbursement claim

Ivan Ravbar

Povzetek: Zakonska ureditev, po kateri mora izvajalec pred začetkom gradnje preveriti primernost zemljišča, sicer odgovarja za napako gradbe, ki je posledica pomanjkljivosti zemljišča, je neustrezna. V prispevku so pojasnjene pomanjkljivosti takšne ureditve in možne rešitve.

Ključne besede: gradbena pogodba, odgovornost izvajalca, napaka gradbe, pomanjkljivost zemljišča

Title: Contractor’s Liability for Defects in Construction, whose Cause is a Deficiency of Land

Abstract: Regulation, according to which the contractor must verify the suitability of the land prior to the start of construction, or else be liable for any mistake in building, which is caused by the shortcomings of the land, is inadequate. The article explains the shortcomings of such arrangements and the possible solutions.

Key words: construction contract, contractor liability, buildings defects, land deficiency

Vesna Sodja

Povzetek: Avtorica v prispevku obravnava vpliv spremembe projektne dokumentacije, po kateri se izvajajo gradbena dela na podlagi gradbene pogodbe, na spremembo cene in rok izvedbe del. V nadaljevanju obravnava pravico do plačila izvedenih del na podlagi spremembe projektne dokumentacije, če gre za gradbene pogodbe, ki so bile sklenjene v postopku javnih naročil, vendar za spremenjena dela ni bil sklenjen pisni dodatek. V zvezi s temi vprašanji navaja tudi sodno prakso.

Ključne besede: gradbena pogodba, sprememba projektne dokumentacije, pravica do plačila izvedenih del

Title: Construction Contract - Delivery of Amended Project Documentation to the Contractor, the Right of Payment, and Extension of Contractual Deadline

Abstract: The author deals with the impact of changes in project documentation according to which the construction work is performed based on the construction contract regarding the changes in contract price and deadline. Furthermore, the author deals with the right of payment for executed works if a written annex is not signed when the contract was concluded in the procedure of public procurement. The court practice regarding these questions is stated.

Key words: construction contract, changes in project documentation, the right of payment for executed works

Aleksij Mužina, Žiga Rejc

Povzetek: Pravila javnega naročanja zaradi specifične narave gradbenih projektov, pri katerih se po že sklenjeni pogodbi o izvedbi javnega naročila pogosto pokaže potreba po izvedbi dodatnih (novih) gradenj, ki jih prvotna pogodba ne zajema in glede katerih ne bi bila smotrna ponovna izvedba odprtega postopka javnega naročanja, ki je sicer pravilo, predvidevajo nekatere posebne izjeme. Prispevek vsebuje primerjavo določb 2. točke prvega odstavka 95. člena ZJN-3 in petega odstavka 46. člena ZJN-3, med katerimi je mogoče identificirati predvsem naslednje ključne razlike: (1) Razlika v predmetu: dodatne oziroma nove gradnje. (2) Razlika glede zahteve po vključenosti predmetnih gradenj v prvotno javno naročilo. (3) Razlika glede objektivnih okoliščin, ki morajo biti podane za uporabo posameznega postopka. (4) Razlika v omejitvi vrednosti predmeta. (5) Razlika glede posebnih določb za infrastrukturno področje.

Ključne besede: dodatne gradnje, nove gradnje, naročila gradenj, ZJN-3, javno naročanje, sprememba pogodbe, postopek s pogajanji, C-549/14

Title: Special Provisions of the Public Procurement Act Regulating Additional Works - Between Modifications of Contracts during Their Term in and the Negotiated Procedure without Prior Publication

Abstract: Due to the specific nature of construction works, which often require additional works that had not been included in the initial contract in connection with which it would not be efficient to demand implementation of new public procedure, the public procurement rules foresee some exceptions. This paper compares and analyses two of such provisions, paragraph 1/2 of Article 95 of the Public Procurement Act and paragraph 5 of Article 46 thereof. Some of the key differences are as follows: (1) Difference in the object: additional vs. new works. (2) Difference regarding the requirement for the works to be included into the initial call for applications. (3) Difference regarding the (external) circumstances that allow the use of one of the respective procedures. (4) Difference in the value threshold of the foreseen changes of the initial contract. (5) Difference regarding the special provisions governing public procurement procedures by entities operating in the water, energy, transport and postal services sectors.

Key words: additional works, new works, construction works, building contract, public procurement, modification of contracts, negotiated procedure, C-549/14

Miha Šlamberger

Povzetek: V poslovni praksi, zlasti v razmerjih med finančnimi institucijami, se uporabljajo različni instituti za zmanjševanje izpostavljenosti do nasprotne stranke. Ti instituti morajo biti takšni, da obveljajo tudi v primeru njene insolventnosti, še zlasti pri čezmejnih razmerjih. Takšen je institut neto izravnave oziroma - s tujko, oblikovano v praksi - close-out netting. V prispevku primerjam instituta neto izravnave, značilne za finančna zavarovanja, in pobota kot klasične oblike prenehanja obveznosti. Prednosti neto izravnave so vidne v primeru insolventnosti nasprotne pogodbene stranke.

Ključne besede: pobot, neto izravnava, finančna zavarovanja, insolventnost

Title: Set-off and Close-out Netting

Abstract: Various measures and instruments are used in business practice, especially in relations between financial institutions, for exposure mitigation. These instruments need to survive any insolvency procedures against any of the parties, especially in cross-border relations. Such an instrument is close-out netting. In the following article I am comparing the close-out netting instrument, typical for financial collateral agreements, and set-off, as a standard way of closing the exposure. The advantages of close-out netting are seen in insolvency procedures against the other party.

Key words: set-off, close-out netting, financial collateral, insolvency

Jasna Hudej

Povzetek: Po uvodni predstavitvi razvoja aktivne legitimacije za izbrisno tožbo sta v prispevku podrobneje obdelani dve širitvi aktivne legitimacije, ki ju je vpeljala sodna praksa. Najprej je obravnavano vprašanje, ali je sodna praksa utemeljeno razširila upravičenje za vložitev izbrisne tožbe tudi na originarne pridobitelje pravic, nato pa se prispevek osredotoči na dilemo, ali lahko izbrisno tožbo vložijo tudi upniki (imetniki terjatev, ki na dolžnikovi nepremičnini nimajo nobene /ne stvarne ne obligacijske/ pravice). V zaključnem delu prispevka so predstavljena še nekatera vprašanja, ki se pojavljajo v zvezi s priznavanjem izbrisnega upravičenja upniku v stečajnem postopku.

Ključne besede: izbrisna tožba, materialno neveljavna vknjižba, aktivna legitimacija za izbrisno tožbo, vknjiženi imetnik pravice, originarni pridobitelj, predkupni upravičenec, prvi pridobitelj v primeru večkratnega razpolaganja z nepremičnino, imetnik terjatve (upnik), izbrisna tožba po ZFPPIPP

Title: Entitlement to Bring a Claim for Removal from the Land Register

Abstract: After the introductory presentation of the development of the entitlement to bring a claim for removal from the land register, the author examines two ways of extension of the entitlement that were established in case law. Firstly, the author considers the issue of whether the entitlement was justifiably extended to the original acquirers. Then the article focuses on the question, if the creditors (persons without any - neither property nor obligational - right on debtor''s land) are also entitled to bring a claim for removal from the land register. Finally, the article highlights some open issues regarding the creditor''s entitlement to bring a claim for removal from the land register in a bankruptcy proceeding.

Key words: claim for removal from the land register, substantively invalid entry in the land register, entitlement to bring a claim for removal from the land register, registered property right holder, original acquirer, right of pre-emption holder, first acquirer in the case of multiple disposal of real estate, creditor, a claim for removal from the land register in ZFPPIPP

Mojca Tancer Verboten

Povzetek: Prispevek obravnava odprta vprašanja pri urejanju dopolnilnega dela kot atipične oblike delovnega razmerja. Avtorica predstavi razlike v ureditvi dopolnilnega dela med delovnopravno in visokošolsko zakonodajo na področju sklenitve pogodbe o zaposlitvi, pri urejanju plačila prispevka za primer brezposelnosti in denarnega nadomestila za brezposelnost, določanju plačila za delo ter postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za dopolnilno delo. Zajeta je tudi problematika določanja odpravnine pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi za dopolnilno delo, sklenjene za določen čas, ki je bila vpeljana z novelo Zakona o delovnih razmerjih. Podan je razmislek o spremembi tako delovnopravne kot visokošolske zakonodaje za ustrezno ureditev področja dopolnilnega dela. Ključne besede: dopolnilno delo, krajši delovni čas, pogodba o zaposlitvi za dopolnilno delo, odpravnina po pogodbi o zaposlitvi za določen čas Title: Open Issues regarding Regulation of Supplementary Work Abstract: The article elaborates on open issues regarding the regulation of supplementary work as an atypical form of employment. The author first presents the differences between the regulation of supplementary work under labour law and under the law governing higher education in terms of the underlying employment contract, the regulation of payment of unemployment insurance contributions and unemployment allowance, manner of determining remuneration, and the procedure for terminating the employment contract for supplementary work. The author also presents the issue of determining the severance pay in the event of termination of the fixed-term employment contract for supplementary work, which was introduced by an amendment to the Employment Relationships Act. The author closes with a reflection on possible changes to both labour law and the law governing higher education that would ensure adequate regulation of supplementary work. Key words: supplementary work, part-time work, employment contract for supplementary work, severance pay under fixed-term employment contrac

Iz prakse za prakso

Vesna Kranjc

Title: Is a Public Tender Offer Non-compliant if the Blank Bill of Exchange is not Stamped

Povzetek: Družba je oddala ponudbo za pridobitev javnega naročila, ki ga je naročnik objavil na portalu javnih naročil. Naročnik je njeno ponudbo izločil kot nedopustno. Ponudniku očita, da ni predložil ustreznega zavarovanja za resnost ponudbe, ker priložena bianko menica ni žigosana s ponudnikovim žigom. Ker je ponudnik v obrazcu Izjava ponudnika o izpolnjevanju pogojev, ki niso vključeni v ESPD označil, da posluje z žigom, bi po naročnikovem mnenju moral žigosati tudi bianko menico. Naročnik je navedel, da mu predloženo finančno zavarovanje - bianko menica brez žiga ponudnika - ne omogoča unovčitve menice v primeru nastopa katerega od vzrokov za unovčitev finančnega zavarovanja, kar po naročnikovi oceni pomeni, da niso izpolnjeni pogoji iz razpisne dokumentacije.

Sodna praksa RS

Title: Blank Bill of Exchange and the Guarantor

Povzetek: Ker je bila v konkretnem primeru menica izdana kot sredstvo zavarovanja in je ves čas ostala v rokah strank meničnega dogovora, je pravilno izhodišče pravne presoje, da se morajo siceršnja načela zaupanja v menično listino, abstraktnosti menične zaveze ter načelo objektivne razlage, umakniti načelu vestnosti in poštenja. Vsa prejšnja načela namreč ščitijo pravni promet (kroženje menice) ter dobrovernega tretjega, ki se lahko znajde v vlogi imetnika menice. Vendar pa navedeno ne sme izvotliti meničnih zavez, ki se presojajo v skladu z določbami ZM in ki predstavljajo samostojno pravno podlago za nastanek obveznosti. Bistveno za menično poroštvo je, da ni akcesorno - tako glede na glavni menični dolg, kot tudi glede na honoratovo zavezo - kot je to v civilnem pravu. Iz določbe 7. člena ZM izhaja načelo samostojnosti posameznih podpisov na menici. Avaliranje menice je enostransko pravno dejanje avalista. Avalistova meničnopravna obveznost nastane s podpisom na menici in izročitvijo menice upravičencu. Res bianko menica še ni menica, vendar pa menični blanket z izpolnitvijo postane prava menica in tudi za nazaj zavezuje vse, ki so jo podpisali. Tudi menično poroštvo s podpisom bianko menice je mogoče, vendar ne nastane že s samim podpisom avalista, ampak šele z izpolnitvijo bianko menice. V primeru podpisa avalista na bianko menico zato ni potrebno njegovo posebno pooblastilo. V skladu z drugim odstavkom 46. člena OZ lahko zahteva stranka, ki je v zmoti, razveljavitev pogodbe zaradi bistvene zmote, razen če pri njeni sklenitvi ni ravnala s skrbnostjo, ki se zahteva. Od zastopnika pravne osebe, ki zavestno in hote izda bianko menice je pričakovati in zahtevati, da potrebna skrbnost zaobsega tudi njegovo vedenje o pravnih posledicah podpisovanja menice. Sodba Vrhovnega sodišča RS II Ips 104/2015

Title: Specifics of Due Diligence

Povzetek: Ob dejstvu, da so bile na tleh kurilnice položene keramične ploščice in da je zavarovanec ob tožnikovem prihodu pral avto, je zavarovanec tudi od tožnika kot "uporabnika" prehoda preko kurilnice lahko pričakoval povprečno skrbnost, da gleda kod hodi. Upoštevaje navedeno zavarovancu toženke ni mogoče očitati opustitve dolžne skrbnosti. Od njega je bilo pričakovati, da bo ravnal s skrbnostjo dobrega gospodarja (prvi odstavek 6. člena OZ). Eno od meril, ki konkretizirajo ta tip skrbnosti, je ravnanje kot v lastnih zadevah (diligentia quam in suis), kar je tudi storil.

Po splošnih življenjskih izkušnjah sicer ni dvoma, da je voda na tleh kurilnice, ki je bila posledica snete vodne cevi, povečala njihovo zdrsljivost. Vendar pa je v konkretnem primeru bistveno, da je zavarovanec pipo zaprl takoj, ko je to zaznal, pri čemer mokrote na tleh ni opazil. Ob tako ugotovljenih okoliščinah od povprečno skrbnega človeka ni pričakovati, da bi izrecno opozarjal na možnost vodnega madeža, ki ga sam ni videl (ker je menil, da so škatle vodo zadržale). Pravilno je zato pritožbeno sodišče presodilo, da zavarovancu ni mogoče očitati opustitve dolžne skrbnosti. Sodba Vrhovnega sodišča RS II Ips 129/2015

Title: Blank Bill of Exchange - Authorisation for Partial Execution of the Bill of Exchange

Povzetek: Obseg pooblastitve je odvisen od volje pooblastitelja. Sklicevanje na prekoračitev pooblastila, ko izdajatelj izrecno zapiše, da izdaja lastno bianko menico, a pri tem v nadaljevanju upnika pooblasti le za izpolnitev neizpolnjenih delov menice na vnaprej natisnjenem obrazcu za trasirano menico, je v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja, ki od strank pravnega posla zahteva, da v pravnih razmerjih ravnajo korektno in lojalno. Izhajati je treba iz predpostavke, da je izdajatelj menice želel ustvariti menično zavezo, iz katere bosta on in avalist upniku odgovarjala do višine neporavnanih obveznosti. V nasprotnem primeru izdajatelj in avalist bianko menice ne bi podpisala in je ne bi izročila upniku.

Neutemeljen je tudi očitek procesne kršitve, saj napačen pravni pouk stranki ne sme iti v škodo. Iz ustaljene sodne prakse Ustavnega sodišča RS in Vrhovnega sodišča RS izhaja, da napačen pravni pouk ne sme nikoli škodovati pravdni stranki (le stranka ne more pridobiti na podlagi napačnega pravnega pouka več pravic, kot ji gre po zakonu, za kar pa ne gre v spornem primeru). To velja tudi v konkretnem primeru, ko je sodišče prve stopnje strankam izdalo napačen pravni pouk, in sicer da se sme pritožba vložiti v 15-dnevnem (pravilno v 8-dnevnem) roku. Sodišče druge stopnje je zato moralo obravnavati pritožbo tožnika, vloženo v 15-dnevnem pritožbenem roku, saj bi bila sicer tožniku zaradi napačnega pravnega pouka odvzeta možnost pritožbe. Sodba Vrhovnega sodišča RS II Ips 278/2016

Povzetek: Zaključek, ali je bila poslovna odločitev KOB (njegova člana sta bila po funkciji tudi toženca), da se naložba odobri (pa čeprav je bila napačna), strokovno utemeljena, ali so torej bile izpolnjene predpostavke za uporabo pravila podjetniške presoje, bo mogoče sprejeti šele po tem, ko se bodo kritično presodile tudi pravno odločilne navedbe tožencev in izvedli dokazi, ki sta jih predlagala in za katere bo sodišče prve stopnje ocenilo, da je njihova izvedba za sprejem pravilne odločitve (ob upoštevanju trditvene podlage pravdnih strank) potrebna. - Le tako bo mogoče presoditi celotno kreditno razmerje, tudi kakšne bi bile za banko posledice v primeru zavrnitve spornih odobritev. Šele, če se bo ugotovilo, da je KOB ravnal protipravno, pa bo treba v nadaljevanju najprej presoditi utemeljenost trditev tožencev, da ni šlo za posle, ki so imeli za banko poseben pomen ali je bilo z njimi povezano neobičajno tveganje in zato ne spadajo med posle vodenja družbe, za katere je (neposredno) odgovorna uprava. Če se bo izkazalo, da ni šlo za takšne posle, pa bo moralo sodišče prve stopnje (v okviru ponujene trditvene podlage) presoditi, ali sta toženca, ki sta bila v spornem obdobju člana uprave in hkrati člana KOB, v povezavi s temi posli opustila dolžni nadzor nad izvajanjem prenesenih nalog. O tem več v nadaljevanju obrazložitve. - Dolžnost uprave gospodarske družbe, tudi banke, ki je določena (že) z zakonom, dolžnost upravljanja s tveganji (kaj zajema upravljanje s tveganji, izhaja iz 108. člena ZBan-1), predvsem dolžnost upravljanja s kreditnim tveganjem (109. člen ZBan-1). Odgovornost uprave za spoštovanje pravil o upravljanju s tveganji je izrecno določena v 173. členu ZBan-1. ZBan-1 je predpis, ki v nakazani smeri (le) na splošnem nivoju definira dolžnosti uprave v zvezi s tveganji, ki jim je banka pri poslovanju izpostavljena. Katere so (bile) konkretne dolžnosti uprave (tožencev) oziroma kaj konkretno toženca, kot člana uprave, v zvezi z njuno odgovornostjo iz 173. člena ZBan-1, v povezavi s spornimi posli, v okviru dolžnega nadzora nista storila, pa bi to morala storiti, pa je treba, ob upoštevanju trditvene podlage, v vsakem posameznem primeru šele ugotoviti. - V primeru opustitvenih ravnanj (ko se odgovornemu očita, kaj ni storil, pa bi moral storiti) je vselej treba najti pravilo, ki domnevno odgovorni osebi nalaga konkretno ravnanje, katerega namen je preprečiti nastanek škode. Če takšnega zapisanega pravila ni, ga glede na okoliščine obravnavanega primera (v okviru trditvene podlage) vzpostavi sodišče. Zagotovo pa v tej smeri, aplicirano na obravnavano zadevo, ne zadošča (splošna) trditev tožnice, da toženca kot člana uprave nista poskrbela, da bi se v postopku odobravanja kreditov upoštevali interni predpisi, takšne kršitve, s katerim sta bila seznanjena, pa sta dopuščala na nivoju sistema. Sklep VSM I Cpg 318/2015

Title: Damage Liability of Bank Management Board for Poor (Renewed) Credits

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov