Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 
PRELISTAJ

letnik 2016, številka 5, 1. 8. 2016
> Kazalo

NA NASLOVNICI

Bilančnopravni vidiki posledic sodnih sporov glede sklepov o uporabi bilančnega dobička in minimalne dividende

dr. Marijan Kocbek

dr. Saša Prelič

Povzetek: V članku so obravnavana vprašanja sodnih sporov zaradi (ne)delitve minimalne dividende. V praksi so še zlasti aktualna vprašanja bilančnopravnih vidikov posledic sodnih sporov glede sklepov o uporabi bilančnega dobička. Avtorja izpostavita stališče, da se v tej zvezi letno poročilo ne spreminja oziroma se ne popravlja za nazaj, tudi če je sodišče sklep o uporabi bilančnega dobička razveljavilo. To bi namreč zahtevalo spremembe v vseh letih do dneva pravnomočnosti sodbe. Ker se letno poročilo za nazaj ne spreminja, se končni rezultat (morebitne ugodilne pravnomočne) sodbe izkaže v letnem poročilu in v računovodskih izkazih šele glede na datum pravnomočnosti sodbe.

Ključne besede: bilančni dobiček, sklep o uporabi bilančnega dobička, izpodbijanje sklepa o uporabi bilančnega dobička, minimalna dividenda, letno poročilo

Title: Consequences of litigation regarding resolutions on the use of profit for appropriation and minimum dividends - accounting law aspects

Abstract: The article discusses the questions stemming from disputes due to (non)distribution of minimum dividends. Specifically, the consequences of litigation regarding resolutions on the use of profit for appropriation from the accounting law point of view are a topical issue. The authors point out that, even if the resolution on the use of profit for appropriation is annulled by the court, the annual reports do not change and are not corrected retroactively. That would require alterations for all the years until the date of final judgment. As the annual reports for the past years do not change, the result of a judgment (in favour of the plaintiff) is shown in the annual report and the financial statements only in relation to the date of the finality of the judgment.

Key words: profit, shareholders' resolution on distribution of profit, impugnment of the shareholders' resolution on distribution of profit, minimal dividend, annual report

Izključitev prednostne pravice pri odobrenem kapitalu in posebnosti v zvezi z izpodbojnostjo sklepa skupščine

dr. Gregor Drnovšek

Povzetek: Podobno kot pri rednem povečanju osnovnega kapitala je tudi pri odobrenem kapitalu varstvo delničarjev usmerjeno predvsem v preprečitev razvodenitve njihovega članskega položaja. Bistveni zakonski instrumentarij tega varstva je izražen v pravilih o prednostni pravici delničarjev do vpisa novih delnic. Kakšna merila je treba uporabiti pri njeni izključitvi v okviru rednega povečanja osnovnega kapitala, je slovenski pravni prostor že dodobra raziskal. Prispevek pa se osredotoča na vprašanje, kako ta merila ustrezno aplicirati na izključitev prednostne pravice pri odobrenem kapitalu, in opozori na posebnosti pri izpodbojnosti sklepa skupščine o odobrenem kapitalu, pri katerem je prednostna pravica izključena.

Ključne besede: prednostna pravica, odobreni kapital, varstvo delničarjev, izpodbojnost sklepa skupščine

Title: Exclusion of pre-emptive right in respect of authorised capital and peculiarities with regard to voidability of general meeting resolution

Abstract: Similar to an ordinary subscribed capital increase, the system of safeguarding of shareholders with regard to authorised capital is mostly aimed at preventing the dilution of their membership status. The pre-emptive right of shareholders to subscribe new shares is expressed as the key statutory policy of such a system. Slovenian legal framework has gained significant knowledge in respect of criteria that need to be applied when dis-applying (excluding) the statutory pre-emptive right in the course of ordinary subscribed capital increase. However, the analysis in this article concentrates on the question of how to apply these criteria when the pre-emptive right is excluded in respect of authorised capital and addresses the particularities regarding the voidability of general meeting resolution pertaining to authorised capital in respect of which the pre-emptive right has been excluded.

Key words: pre-emptive right, authorised capital, safeguarding of shareholders, voidability of general meeting resolution

Obravnava premoženja gospodarske družbe po njenem prenehanju v ožjem pomenu

mag. Jerneja Prostor

Povzetek: Ideja za prispevek se je porodila ob obravnavanju praktičnih primerov iz poslovne in sodne prakse, katerih dejanska stanja so bila glede na teorijo nekoliko nepričakovana, zato bi morala biti zgolj izjemna. Gre za vprašanje obravnavanja premoženja, ki je zaradi prenehanja gospodarske družbe v ožjem pomenu ostalo brez pravnega nosilca. Prispevek je rezultat analize položajev, ki bi lahko privedli do tovrstnih težav. Predstavljena je ugotovitev, da so obravnavane situacije predvsem posledica neustrezne ureditve izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije, katere protiustavnost je ugotovilo tudi Ustavno sodišče. Poleg predloga spremembe pravne ureditve, s katero bi preprečili nastanek premoženja brez nosilca, skuša avtorica ponuditi tudi možnosti reševanja že obstoječih primerov.

Ključne besede: gospodarska družba, pravna subjektiviteta, preddružba, sposobnost biti stranka, prenehanje družbe, izbris iz sodnega registra

Title: Company’s assets after winding up in the strict sense

Abstract: The idea of the article is to discuss practical examples from business and jurisprudence, which should be, according to the theory, purely exceptional. It deals with the cases of the assets, which, due to the winding up of the company in the strict sense, remain without their legal holder. The article is the result of the analysis of situations that could lead to such problems. These unexpected situations are mainly the result of the regulation on the company's cancellation from the register without liquidation, which the Constitutional Court found unconstitutional. In addition to the amendment of the regulation, which would prevent the emergence of the property without its legal holder, the authoress tries to offer the possibility of solving these already existing cases.

Key words: commercial company, legal personality, pre-company, the capacity to sue, winding up of the company, cancellation from the register

Kakovost korporacijskega upravljanja v Republiki Sloveniji

dr. Danila Djokić

dr. Mojca Duh

Povzetek: Članek obravnava možnosti ugotavljanja dobrega korporacijskega upravljanja. Analizira standarde, ki posegajo na področje korporacijskega upravljanja in omogočajo presojo njegove kakovosti. Predstavljena je nova metodologija SEECGAN za presojo kakovosti korporacijskega upravljanja v Republiki Sloveniji in rezultati ocenjevanja javnih družb v Republiki Sloveniji s to metodologijo.

Ključne besede: korporacijsko upravljanje, javne družbe, kakovost, indeks korporacijskega upravljanja, meritve korporacijskega upravljanja, dobro korporacijsko upravljanje

Title: Corporate governance quality in the Republic of Slovenia

Abstract: The article discusses the possibility of assessment of good corporate governance. It analyses the standards that apply in the area of corporate governance and allow the assessment of the quality of corporate governance. A new methodology - SEECGAN - for assessing the quality of corporate governance in the Republic of Slovenia is introduced, as are the results of the evaluation of corporate governance of listed companies in the Republic of Slovenia with this methodology.

Key words: corporate governance, public companies, quality, corporate governance index, corporate governance measurement, good corporate governance

Roki za uveljavljanje neistovetnosti po Dunajski konvenciji - analiza sodne prakse

mag. Janez Rotman

Povzetek: Konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga iz leta 1980 (v nadaljevanju: CISG) določa zahtevno sistematiko rokov za uveljavljanje neistovetnosti, ki od kupca zahteva aktivno in hitro ravnanje na vsakem koraku. Na abstraktni ravni je za vsak rok - za pregled, grajanje in uveljavljanje zahtevkov zaradi neistovetnosti blaga s pogodbo - določen standard primernega roka, interpretacija pa je odvisna od okoliščin konkretnega primera in od namena samega instituta. Naloga sodišč je tako, da zapolnijo te nedoločne pravne pojme z vsebino, ob upoštevanju mednarodnega značaja Dunajske konvencije in načela avtonomne razlage. Na podlagi analize sodne prakse ne moremo pri nobenem roku govoriti o fiksaciji na točno določena časovna obdobja (razen v primeru prekluzivnega roka iz drugega odstavka 39. člena CISG), saj je to v nasprotju z idejo prilagodljivosti določb Dunajske konvencije okoliščinam konkretnega primera, vseeno pa lahko, še zlasti na področju grajanja neistovetnosti, zasledimo tendenco po vpeljevanju predvidljivosti v interpretacijo. Pristop noble month, v skladu s katerim se kot povprečen rok za grajanje neistovetnosti, ob neobstoju okoliščin, ki bi narekovale njegovo podaljšanje ali skrajšanje, predlaga enomesečni rok, je pogosto citiran, še posebno v sodbah sodišč kontinentalnih pravnih sistemov.
Pri odmeri rokov sodišča največkrat upoštevajo naravo blaga, predvsem njegovo pokvarljivost oziroma obstojnost, dogovore med strankama, sezonsko naravo blaga, zahtevnost oziroma kompleksnost (okoliščine so navedene primeroma), vendar problem marsikdaj predstavlja predvsem neobrazloženost vpliva teh okoliščin na trajanje rokov, kar onemogoča njihovo konkretizacijo, posledično pa vpliva tudi na predvidljivost sodnega odločanja.

Ključne besede: Dunajska konvencija, roki za uveljavljanje neistovetnosti, pregled, grajanje, odstop od pogodbe, popravilo blaga, zamenjava blaga, neskladnost, narava blaga, primerni rok

Title: Time limits for non-conformity claims according to the United Nations Convention on Contracts for the International Sale of Goods - case law analysis

Abstract: The United Nations Convention on Contracts for the International Sale of Goods provides a complex system of time periods for non-conformity claims which requires from the buyer a fast and active approach on every step of the way. It sets a standard of reasonableness, which applies in cases of time periods for examination, notice of non-conformity, and even non-conformity claims, wherein the interpretation of which depends on circumstances of a particular case. Therefore, the courts must fill this indefinite standard with meaning, taking into account the international character and the principle of autonomous interpretation. Based on case law analysis presented in the thesis paper, we cannot conclude that courts interpret the above mentioned standard as a fixed time period (except in cases of the cut off period provided by article 39(2) CISG), but there is nonetheless a tendency towards predictability of judicial interpretation, especially in cases of time periods for notice of non-conformity, when viewing the case law from continental legal systems. The noble month approach, according to which an average time period for notice of non-conformity is one month, which can be adjusted to either direction, taking into account the circumstances of a particular case, is often cited, particularly in case law of courts from continental legal systems.
When interpreting the time periods, courts usually take into account factors such as nature of goods, especially their perishable or durable nature, agreements between parties, seasonal nature of goods, and the complexity of goods (these factors are just examples of such factors); however, the main problem is lack of explanation of the impact of these factors on the length of the time periods, which prevents their further concretisation and contributes to unpredictability of judicial interpretation.

Key words: non-conformity, examination, notification, repair, delivery of substitute goods, reasonableness, avoidance

VSEBINA

dr. Marijan Kocbek, dr. Saša Prelič

Povzetek: V članku so obravnavana vprašanja sodnih sporov zaradi (ne)delitve minimalne dividende. V praksi so še zlasti aktualna vprašanja bilančnopravnih vidikov posledic sodnih sporov glede sklepov o uporabi bilančnega dobička. Avtorja izpostavita stališče, da se v tej zvezi letno poročilo ne spreminja oziroma se ne popravlja za nazaj, tudi če je sodišče sklep o uporabi bilančnega dobička razveljavilo. To bi namreč zahtevalo spremembe v vseh letih do dneva pravnomočnosti sodbe. Ker se letno poročilo za nazaj ne spreminja, se končni rezultat (morebitne ugodilne pravnomočne) sodbe izkaže v letnem poročilu in v računovodskih izkazih šele glede na datum pravnomočnosti sodbe.

Ključne besede: bilančni dobiček, sklep o uporabi bilančnega dobička, izpodbijanje sklepa o uporabi bilančnega dobička, minimalna dividenda, letno poročilo

Title: Consequences of litigation regarding resolutions on the use of profit for appropriation and minimum dividends - accounting law aspects

Abstract: The article discusses the questions stemming from disputes due to (non)distribution of minimum dividends. Specifically, the consequences of litigation regarding resolutions on the use of profit for appropriation from the accounting law point of view are a topical issue. The authors point out that, even if the resolution on the use of profit for appropriation is annulled by the court, the annual reports do not change and are not corrected retroactively. That would require alterations for all the years until the date of final judgment. As the annual reports for the past years do not change, the result of a judgment (in favour of the plaintiff) is shown in the annual report and the financial statements only in relation to the date of the finality of the judgment.

Key words: profit, shareholders' resolution on distribution of profit, impugnment of the shareholders' resolution on distribution of profit, minimal dividend, annual report

dr. Gregor Drnovšek

Povzetek: Podobno kot pri rednem povečanju osnovnega kapitala je tudi pri odobrenem kapitalu varstvo delničarjev usmerjeno predvsem v preprečitev razvodenitve njihovega članskega položaja. Bistveni zakonski instrumentarij tega varstva je izražen v pravilih o prednostni pravici delničarjev do vpisa novih delnic. Kakšna merila je treba uporabiti pri njeni izključitvi v okviru rednega povečanja osnovnega kapitala, je slovenski pravni prostor že dodobra raziskal. Prispevek pa se osredotoča na vprašanje, kako ta merila ustrezno aplicirati na izključitev prednostne pravice pri odobrenem kapitalu, in opozori na posebnosti pri izpodbojnosti sklepa skupščine o odobrenem kapitalu, pri katerem je prednostna pravica izključena.

Ključne besede: prednostna pravica, odobreni kapital, varstvo delničarjev, izpodbojnost sklepa skupščine

Title: Exclusion of pre-emptive right in respect of authorised capital and peculiarities with regard to voidability of general meeting resolution
Abstract: Similar to an ordinary subscribed capital increase, the system of safeguarding of shareholders with regard to authorised capital is mostly aimed at preventing the dilution of their membership status. The pre-emptive right of shareholders to subscribe new shares is expressed as the key statutory policy of such a system. Slovenian legal framework has gained significant knowledge in respect of criteria that need to be applied when dis-applying (excluding) the statutory pre-emptive right in the course of ordinary subscribed capital increase. However, the analysis in this article concentrates on the question of how to apply these criteria when the pre-emptive right is excluded in respect of authorised capital and addresses the particularities regarding the voidability of general meeting resolution pertaining to authorised capital in respect of which the pre-emptive right has been excluded.

Key words: pre-emptive right, authorised capital, safeguarding of shareholders, voidability of general meeting resolution

mag. Jerneja Prostor

Povzetek: Ideja za prispevek se je porodila ob obravnavanju praktičnih primerov iz poslovne in sodne prakse, katerih dejanska stanja so bila glede na teorijo nekoliko nepričakovana, zato bi morala biti zgolj izjemna. Gre za vprašanje obravnavanja premoženja, ki je zaradi prenehanja gospodarske družbe v ožjem pomenu ostalo brez pravnega nosilca. Prispevek je rezultat analize položajev, ki bi lahko privedli do tovrstnih težav. Predstavljena je ugotovitev, da so obravnavane situacije predvsem posledica neustrezne ureditve izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije, katere protiustavnost je ugotovilo tudi Ustavno sodišče. Poleg predloga spremembe pravne ureditve, s katero bi preprečili nastanek premoženja brez nosilca, skuša avtorica ponuditi tudi možnosti reševanja že obstoječih primerov.

Ključne besede: gospodarska družba, pravna subjektiviteta, preddružba, sposobnost biti stranka, prenehanje družbe, izbris iz sodnega registra

Title: Company’s assets after winding up in the strict sense
Abstract: The idea of the article is to discuss practical examples from business and jurisprudence, which should be, according to the theory, purely exceptional. It deals with the cases of the assets, which, due to the winding up of the company in the strict sense, remain without their legal holder. The article is the result of the analysis of situations that could lead to such problems. These unexpected situations are mainly the result of the regulation on the company's cancellation from the register without liquidation, which the Constitutional Court found unconstitutional. In addition to the amendment of the regulation, which would prevent the emergence of the property without its legal holder, the authoress tries to offer the possibility of solving these already existing cases.

Key words: commercial company, legal personality, pre-company, the capacity to sue, winding up of the company, cancellation from the register

dr. Danila Djokić, dr. Mojca Duh

Povzetek: Članek obravnava možnosti ugotavljanja dobrega korporacijskega upravljanja. Analizira standarde, ki posegajo na področje korporacijskega upravljanja in omogočajo presojo njegove kakovosti. Predstavljena je nova metodologija SEECGAN za presojo kakovosti korporacijskega upravljanja v Republiki Sloveniji in rezultati ocenjevanja javnih družb v Republiki Sloveniji s to metodologijo.

Ključne besede: korporacijsko upravljanje, javne družbe, kakovost, indeks korporacijskega upravljanja, meritve korporacijskega upravljanja, dobro korporacijsko upravljanje

Title: Corporate governance quality in the Republic of Slovenia

Abstract: The article discusses the possibility of assessment of good corporate governance. It analyses the standards that apply in the area of corporate governance and allow the assessment of the quality of corporate governance. A new methodology - SEECGAN - for assessing the quality of corporate governance in the Republic of Slovenia is introduced, as are the results of the evaluation of corporate governance of listed companies in the Republic of Slovenia with this methodology.

Key words: corporate governance, public companies, quality, corporate governance index, corporate governance measurement, good corporate governance

mag. Janez Rotman

Povzetek: Konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga iz leta 1980 (v nadaljevanju: CISG) določa zahtevno sistematiko rokov za uveljavljanje neistovetnosti, ki od kupca zahteva aktivno in hitro ravnanje na vsakem koraku. Na abstraktni ravni je za vsak rok - za pregled, grajanje in uveljavljanje zahtevkov zaradi neistovetnosti blaga s pogodbo - določen standard primernega roka, interpretacija pa je odvisna od okoliščin konkretnega primera in od namena samega instituta. Naloga sodišč je tako, da zapolnijo te nedoločne pravne pojme z vsebino, ob upoštevanju mednarodnega značaja Dunajske konvencije in načela avtonomne razlage. Na podlagi analize sodne prakse ne moremo pri nobenem roku govoriti o fiksaciji na točno določena časovna obdobja (razen v primeru prekluzivnega roka iz drugega odstavka 39. člena CISG), saj je to v nasprotju z idejo prilagodljivosti določb Dunajske konvencije okoliščinam konkretnega primera, vseeno pa lahko, še zlasti na področju grajanja neistovetnosti, zasledimo tendenco po vpeljevanju predvidljivosti v interpretacijo. Pristop noble month, v skladu s katerim se kot povprečen rok za grajanje neistovetnosti, ob neobstoju okoliščin, ki bi narekovale njegovo podaljšanje ali skrajšanje, predlaga enomesečni rok, je pogosto citiran, še posebno v sodbah sodišč kontinentalnih pravnih sistemov. Pri odmeri rokov sodišča največkrat upoštevajo naravo blaga, predvsem njegovo pokvarljivost oziroma obstojnost, dogovore med strankama, sezonsko naravo blaga, zahtevnost oziroma kompleksnost (okoliščine so navedene primeroma), vendar problem marsikdaj predstavlja predvsem neobrazloženost vpliva teh okoliščin na trajanje rokov, kar onemogoča njihovo konkretizacijo, posledično pa vpliva tudi na predvidljivost sodnega odločanja.

Ključne besede: Dunajska konvencija, roki za uveljavljanje neistovetnosti, pregled, grajanje, odstop od pogodbe, popravilo blaga, zamenjava blaga, neskladnost, narava blaga, primerni rok

Title: Time limits for non-conformity claims according to the United Nations Convention on Contracts for the International Sale of Goods - case law analysis
Abstract: The United Nations Convention on Contracts for the International Sale of Goods provides a complex system of time periods for non-conformity claims which requires from the buyer a fast and active approach on every step of the way. It sets a standard of reasonableness, which applies in cases of time periods for examination, notice of non-conformity, and even non-conformity claims, wherein the interpretation of which depends on circumstances of a particular case. Therefore, the courts must fill this indefinite standard with meaning, taking into account the international character and the principle of autonomous interpretation. Based on case law analysis presented in the thesis paper, we cannot conclude that courts interpret the above mentioned standard as a fixed time period (except in cases of the cut off period provided by article 39(2) CISG), but there is nonetheless a tendency towards predictability of judicial interpretation, especially in cases of time periods for notice of non-conformity, when viewing the case law from continental legal systems. The noble month approach, according to which an average time period for notice of non-conformity is one month, which can be adjusted to either direction, taking into account the circumstances of a particular case, is often cited, particularly in case law of courts from continental legal systems. When interpreting the time periods, courts usually take into account factors such as nature of goods, especially their perishable or durable nature, agreements between parties, seasonal nature of goods, and the complexity of goods (these factors are just examples of such factors); however, the main problem is lack of explanation of the impact of these factors on the length of the time periods, which prevents their further concretisation and contributes to unpredictability of judicial interpretation.

Key words: non-conformity, examination, notification, repair, delivery of substitute goods, reasonableness, avoidance

dr. Patrick Vlačič

Povzetek: Članek govori o zaustavitvi ladje v Sloveniji v obdobju od sprejema Pomorskega zakonika do danes. Opisane so okoliščine, ozadje in razlogi za spremembe pravne ureditve zaustavitve ladij. V tem času je bilo sprejetih nekaj zanimivih judikatov s področja zaustavitev ladij, ki so vdihnili življenje v določbe tega poglavja Pomorskega zakonika. Narejena je primerjalna tabela med nekaterimi določbami Pomorskega zakonika, Mednarodno konvencijo za začasno zaustavitev morskih ladij iz leta 1952 in Mednarodno konvencijo o zaustavitvi ladij iz leta 1999. Opisan je tudi institut actio in rem v povezavi z zaustavitvijo ladje in razlogi, zakaj in kako bi ga bilo smiselno uvesti v naš pravni red. Namesto zaključka so zapisani predlogi za izboljšavo obstoječe pravne ureditve zaustavitev ladij v Sloveniji.

Ključne besede: zaustavitev ladje, actio in rem, Pomorski zakonik, vzajemnost terjatev, Mednarodna konvencija za začasno zaustavitev morskih ladij iz leta 1952

Title: Arrest of ship in Slovenia fifteen years after the birth of Maritime Code

Abstract: This paper deals with the arrest of a ship in Slovenia from the adoption of the Maritime Code to the present, describing the circumstances, the background and the reasons for changes regarding regulations pertaining to the arrest of a ship. During this time, there were several interesting cases of arrest, which breathed life into the provisions of this chapter of the Maritime Code. There is also a table comparing various provisions from the Maritime Code, the International Convention Relating to the Arrest of Sea-Going Ships from 1952, and the International Convention on the Arrest of Ships, 1999. Finally, there is a description of action in rem in connection with the arrest of a ship and the reasons why it would be convenient to bring it into our legal system. By way of conclusion, I propose improvements to the regulations for the arrest of ships in Slovenia.

Key words: arrest of ship, action in rem, Maritime Code, reciprocity of claims, International Convention Relating to the Arrest of Sea-Going Ships (1952)

Ana Jereb, LL.M.

Povzetek: Prispevek v obravnavo združuje dva pojava modernega časa - Evropsko unijo kot naddržavno tvorbo in tuje neposredne investicije kot prevladujočo obliko mednarodnega gospodarskega sodelovanja. Pred uveljavitvijo Lizbonske pogodbe je pristojnost za mednarodno investicijsko politiko na območju Evropske unije pripadala državam članicam, ki so se lahko svobodno pogajale in sklepale investicijske dogovore med seboj ter s tretjimi državami. V praksi so to možnost dobro izkoristile, o čemer priča okoli 1500 bilateralnih investicijskih sporazumov, katerih pogodbenice so države članice EU. Z Lizbonsko pogodbo pa je Unija pridobila izključno pristojnost na področju tujih investicij. Takšna razširitev izključnih pristojnosti Unije ni neproblematična. Centralizacija urejanja področja tujih investicij odpira številna vprašanja glede učinkovitega varstva investicij, pravnega statusa do zdaj veljavnih dogovorov držav članic na tem področju ter glede nadaljnjega razvoja mednarodnega investicijskega prava. Prispevek se osredotoča na področje reševanja investicijskih sporov kot enega od (bistvenih) elementov učinkovitega varstva tujih investicij v svetu.

Ključne besede: Evropska unija, evropsko pravo, mednarodno investicijsko pravo, reševanje sporov, TTIP, ICSID, Lizbonska pogodba
Title: The future of investment dispute resolution in the European Union

Abstract: This paper combines two phenomena of the modern world - the European Union as a supranational organisation and foreign direct investment as a dominant form of international economic cooperation. Prior to the entry into force of the Lisbon Treaty on 1 December 2009, the competence for foreign investment policy lay within the EU Member States, which were free to negotiate and conclude investment agreements with each other and with third countries. Member States made good use of this power and concluded around 1,500 bilateral investment agreements (BIT). With the Lisbon Treaty, the Union has acquired exclusive competence in the field of foreign investment. Such an extension of the exclusive competence of the Union is problematic. Centralisation of regulation raises a number of questions regarding the effective protection of investments and the legal status of hitherto existing agreements of Member States. It will also affect further development of international investment law. The paper focuses on the area of settlement of international investment disputes as one of the (essential) elements of effective foreign investments protection.

Key words: European Union, European Law, international investment law, dispute resolution, TTIP, ICSID, Treaty of Lisbon

Iz prakse za prakso

Jerneja Prostor

Title: Does the rule on financial assistance prohibition apply to limited liability company

Povzetek: Odgovor je nikalen. Do finančne asistence, kot je obravnavana v tem prispevku, pride, če družba posredno ali neposredno s svojimi sredstvi (z darilom, posojilom, odpustom dolga ali kako drugače) nekomu tretjemu (ali že obstoječemu delničarju - op. a.) omogoči postati njen delničar oziroma povečati udeležbo v družbi. S tem družba zmanjša svoje premoženje, pridobitelj pa lahko pridobiva že obstoječe delnice ali pa družba poveča število delnic (izda nove delnice - op. a.), ne da bi se sočasno povečala denarna sredstva, ki bi se vnesla v družbo.

Sodna praksa RS

Title: Limitation period in commercial contracts

Povzetek: Določba 349. člena OZ vsebuje le pravilo o zastaranju izpolnitvenih zahtevkov iz gospodarskih pogodb in se zastaralnega roka odškodninskih terjatev, ki iz njih izvirajo, ne dotika. Določba tretjega odstavka 352. člena OZ, ki ureja zastaralni rok odškodninskih terjatev iz naslova poslovne odškodninske odgovornosti, je torej povsem samostojna določba, njena posebnost je zgolj v tem, da glede na svoje besedilo pri dolžini zastaralnega roka odkazuje na uporabo zastaralnega roka, ki je določen za posamezno vrsto izpolnitvenega zahtevka. Če gre za gospodarsko pogodbo, je to rok iz določbe 349. člena OZ, razen če druga določba ali predpis ne določata drugače.
Odločba Vrhovnega sodišča RS II Ips 45/2015

Title: Claiming warranty claims for a material defect

Povzetek: V luči stališča o nujnosti oblikovalne tožbe bi bil zgolj dajatveni zahtevek (kot sta ga uveljavljala tožnika) nesklepčen. Vendar pa je bila oblika pravnega varstva, ki sta ga zahtevala, skladna s tedaj enotno sodno prakso, ki je pravno varstvo kupcu stvari z napako nudila le na podlagi dajatvenega zahtevka. Zato Vrhovno sodišče RS ponavlja že večkrat izraženo stališče, da bi bila v primeru, ko je bila tako ob postavitvi zahtevka kot ob izdaji sodbe sodišča prve stopnje izbrana vrsta pravnega varstva skladna z uveljavljeno sodno prakso, nesprejemljiva zavrnitev zahtevka na drugi stopnji.
Odločba Vrhovnega sodišča RS II Ips 288/2014

Title: Claim for determining illegality of employment termination

Povzetek: Zahtevo, da mora stranka najprej postaviti zahtevek za ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja (pogodbe o zaposlitvi), če želi doseči ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas, je oblikovala sodna praksa, saj iz zakona izrecno ne izhaja. Taka zahteva predstavlja prehudo in tudi nerazumno oviro za uveljavitev tožničine pravice (zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja ni bil zavrnjen iz vsebinskih razlogov, pač pa zato, ker ni bil postavljen tudi zahtevek za ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja, ki pred sodiščem sploh še ni bilo ugotovljeno), zato je njen predlog za odstop od ustaljene sodne prakse in njeno spremembo utemeljen. Glede na navedeno tožnica zahtevka za ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja ob tem, da je pravočasno zahtevala ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas, ni bila dolžna postaviti. Ker ga ni postavila v tožbi, pač pa šele kasneje, po preteku 30 dni, pravice do ugotovitve obstoja delovnega razmerja ni izgubila. Zato tudi roka za sodno uveljavljanje nezakonitosti prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ni mogla zamuditi.
Odločba Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 270/2015

Title: Illegal recall of management and severance pay

Povzetek: Sodba Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 204/2014 z dne 8. 6. 2015 se razveljavi in zadeva se vrne Vrhovnemu sodišču v novo odločanje. Odločba Ustavnega sodišča RS Up-647/15-15

Title: Judgments on contesting of resolutions on the distribution of profit for appropriation

Povzetek: Glede na besedilo 2. stavka drugega odstavka 399. člena ZGD-1 lahko delničar zahteva le spremembo izpodbijanega sklepa. Glede vsega preostalega veljajo določbe o izpodbijanju sklepov skupščine delniške družbe.

Sodba Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 1129/2012

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov