Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 
PRELISTAJ

letnik 2016, številka 3-4, 2. 6. 2016
> Kazalo

NA NASLOVNICI

Koncernske združitve - kapitalska razmerja pri združitvah povezanih družb

dr. Marijan Kocbek

dr. Saša Prelič

Povzetek: Ena tipičnih pravnih značilnosti združitve kot vrste tako imenovanega materialnega statusnega preoblikovanja je (med drugim) to, da prevzemna družba kot predmet svoje nasprotne izpolnitve za prejeto premoženje in pravice prevzete družbe imetnikom deležev te družbe zagotavlja svoje deleže ter jih s tem sprejema v svojo člansko strukturo. Združitve med povezanimi družbami pa dopuščajo pomembne izjeme od tega osnovnega načela. V članku se avtorja ukvarjata s kapitalskimi razmerji, ki nastajajo pri združevanju povezanih družb.

Ključne besede: združitev, deleži, lastni deleži, družba mati, družba hči

Abstract: One of the main legal characteristics of the merger is acquiring company''s obligation to provide its shares to shareholders of the transferring company, through which they enter acquiring company''s shareholders structure. Mergers among group of companies permit important exceptions to this elementary rule. In the article, authors deal with capital relations when two or more companies, forming group of companies, merge.

Key words: merger, shares, company''s own shares, parent company, subsidiary

Odškodninska odgovornost banke za kršitev pojasnilne dolžnosti

Rok Rozman

Povzetek: Prispevek obravnava nekatere vidike pojasnilne dolžnosti, ki zavezuje banko v predpogodbeni fazi pri sklepanju bančnih poslov. Predstavljena sta izvor in vloga pojasnilne dolžnosti banke kot pravnega instituta, namenjenega zmanjševanju informacijske asimetrije in zagotavljanju dejanske enakopravnosti pogodbenih strank. Avtor obravnava pravni položaj kršitve pojasnilne dolžnosti in možnosti za pravno varstvo prizadete stranke v okviru obligacijskega prava, s poudarkom na odškodninski odgovornosti banke. Pri tem razrešuje dilemo, ali je treba izhajati iz pravil poslovne ali neposlovne odškodninske odgovornosti, ter kritično primerja pojasnilno dolžnost banke s položajem pojasnilne dolžnosti v medicini. Predstavljena sta obseg pravno relevantne škode in način presoje vzročne zveze, ki mora biti podana med kršitvijo pojasnilne dolžnosti in nastalo škodo stranki. Odškodninski zahtevek zastara s potekom časa, pri čemer se zaradi specifične narave pojasnilne dolžnosti poraja vprašanje dolžine roka za zastaranje odškodninske terjatve in trenutka začetka teka zastaranja.

Ključne besede: pojasnilna dolžnost, banka, kršitev pojasnilne dolžnosti, predpogodbena odgovornost, odškodninska odgovornost, zastaranje

Abstract: The article encompasses certain aspects of the information duty, obligatory for a bank at a pre-contractual stage of the conclusion of banking transactions. The origin and role of the information duty of a bank, as a legal institute with the purpose to reduce information asymmetries and ensure effective equality of the contractual parties, are presented. The author discusses the legal status of the breach of information duty and possibilities for the legal protection of the affected party under the law of obligations, with an emphasis on the bank's liability for damages. In this respect, the author resolves the dilemma of application of contractual liability for damages or tort liability and critically compares the information duty of a bank to the status of information duty in medicine. The scope of legally relevant damage and the method of assessment of the causal relationship between the breach of information duty and the damage caused to the customer are presented. The claim for damages falls under the statute of limitation, whereas the specific nature of information duty raises the issue of the period of statute of limitation for the damage claim and the issue of the moment when the respective period of statute of limitation starts.

Key words: information duty, bank, breach of information duty, pre-contractual liability, claim for damages, statute of limitation

Izpodbojnost sklepa o uporabi bilančnega dobička

Anton Pori

Povzetek: Avtor v prispevku predstavi izpodbojnost skupščinskega sklepa o uporabi bilančnega dobička v delniški družbi ter poseben izpodbojni razlog skupščinskega sklepa o uporabi bilančnega dobička iz 399. člena ZGD-1. Ta je urejen kot posebna manjšinska pravica delničarjev v primeru, ko delniška družba s sklepom o uporabi bilančnega dobička delničarjem ne razdeli vsaj minimalne 4-odstotne dividende. Avtor obravnava tudi možnost ničnosti sklepa skupščine o uporabi bilančnega dobička in se z razlago sodne prakse opredeli do možnosti uporabe 399. člena v družbi z omejeno odgovornostjo.

Ključne besede: sklep skupščine o uporabi bilančnega dobička, izpodbojnost, ničnost, bilančni dobiček

Abstract: The author presents the contestability of the resolution of the assembly on the use of the appropriation of distributable profits in a joint-stock corporation and the special reason for contestability of the resolution of the assembly on the use of the distributable profits referred to under Article 399 of the ZGD-1. It is defined as a minority right of shareholders in case the resolution of the assembly on the appropriation of distributable profits does not distribute a minimum of at least 4 percent dividend to the shareholders. The author also presents the possibility of a void resolution of the assembly on the use of the appropriation of distributable profits. The last chapter takes the position towards the use of Article 399 in the case of a limited liability company.

Key words: resolution on the appropriation of distributable profits, contestability, invalidity, distributable profit

Odgovornost članov nadzornega sveta obvladujoče družbe za izravnavo prikrajšanj v odvisni družbi

dr. Peter Podgorelec

Povzetek: Vprašanje: Družba AB, d. o. o., v sistemu povezanih družb odvisna družba, je sklenila zase škodljiv pravni posel, ki naj bi bil posledica vpliva obvladujoče družbe XY, d. o. o. Povzročeno prikrajšanje ni bilo nadomeščeno. Ali lahko zaradi tega odgovarjajo tudi člani nadzornega sveta obvladujoče družbe XY, d. o. o.?

Oddaja javnega naročila, če si konkurirata samo povezani družbi naročnika

Vesna Kranjc

Povzetek: Opis dejanskega stanja: Naročnik je januarja 2016 objavil obvestilo o oddaji javnega naročila za nabavo določenega blaga. Naročilo oddaja po postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti oziroma s sklenitvijo okvirnega sporazuma s ponovnim odpiranjem konkurence med strankami okvirnega sporazuma v štiriletnem obdobju. Prejel je le vlogi dveh prijaviteljev, obema prijaviteljema je bila priznana sposobnost. Po poteku roka za oddajo prijav je naročnik prejel dopis dveh gospodarskih družb, ki sta vodilni družbi pri prodaji razpisanega blaga na slovenskem trgu. Obe družbi sta pojasnili, da sta prezrli javni razpis, in predlagali, da se postopek ponovi; nista pa vložili zahtevka za revizijo. Po pravilih ZJN-2 (in enakih pravilih ZJN-3) in pravilih razpisne dokumentacije naj bi se postopek nadaljeval s sklenitvijo okvirnega sporazuma z obema družbama s priznano sposobnostjo. V skladu s potrebami naročnika naj bi nato obe družbi konkurirali s svojima ponudbama za konkretno dobavo zdravil.
Oba kandidata, to je obe družbi s priznano sposobnostjo, sta povezani družbi naročnika. Naročnik je edini družbenik prvega prijavitelja, ta je edini družbenik drugega prijavitelja. Direktor obeh prijaviteljev je ista oseba.

VSEBINA

dr. Marijan Kocbek, dr. Saša Prelič

Povzetek: Ena tipičnih pravnih značilnosti združitve kot vrste tako imenovanega materialnega statusnega preoblikovanja je (med drugim) to, da prevzemna družba kot predmet svoje nasprotne izpolnitve za prejeto premoženje in pravice prevzete družbe imetnikom deležev te družbe zagotavlja svoje deleže ter jih s tem sprejema v svojo člansko strukturo. Združitve med povezanimi družbami pa dopuščajo pomembne izjeme od tega osnovnega načela. V članku se avtorja ukvarjata s kapitalskimi razmerji, ki nastajajo pri združevanju povezanih družb.

Ključne besede: združitev, deleži, lastni deleži, družba mati, družba hči

Abstract: One of the main legal characteristics of the merger is acquiring company''s obligation to provide its shares to shareholders of the transferring company, through which they enter acquiring company''s shareholders structure. Mergers among group of companies permit important exceptions to this elementary rule. In the article, authors deal with capital relations when two or more companies, forming group of companies, merge.

Key words: merger, shares, company''s own shares, parent company, subsidiary

Rok Rozman

Povzetek: Prispevek obravnava nekatere vidike pojasnilne dolžnosti, ki zavezuje banko v predpogodbeni fazi pri sklepanju bančnih poslov. Predstavljena sta izvor in vloga pojasnilne dolžnosti banke kot pravnega instituta, namenjenega zmanjševanju informacijske asimetrije in zagotavljanju dejanske enakopravnosti pogodbenih strank. Avtor obravnava pravni položaj kršitve pojasnilne dolžnosti in možnosti za pravno varstvo prizadete stranke v okviru obligacijskega prava, s poudarkom na odškodninski odgovornosti banke. Pri tem razrešuje dilemo, ali je treba izhajati iz pravil poslovne ali neposlovne odškodninske odgovornosti, ter kritično primerja pojasnilno dolžnost banke s položajem pojasnilne dolžnosti v medicini. Predstavljena sta obseg pravno relevantne škode in način presoje vzročne zveze, ki mora biti podana med kršitvijo pojasnilne dolžnosti in nastalo škodo stranki. Odškodninski zahtevek zastara s potekom časa, pri čemer se zaradi specifične narave pojasnilne dolžnosti poraja vprašanje dolžine roka za zastaranje odškodninske terjatve in trenutka začetka teka zastaranja.

Ključne besede: pojasnilna dolžnost, banka, kršitev pojasnilne dolžnosti, predpogodbena odgovornost, odškodninska odgovornost, zastaranje

Abstract: The article encompasses certain aspects of the information duty, obligatory for a bank at a pre-contractual stage of the conclusion of banking transactions. The origin and role of the information duty of a bank, as a legal institute with the purpose to reduce information asymmetries and ensure effective equality of the contractual parties, are presented. The author discusses the legal status of the breach of information duty and possibilities for the legal protection of the affected party under the law of obligations, with an emphasis on the bank's liability for damages. In this respect, the author resolves the dilemma of application of contractual liability for damages or tort liability and critically compares the information duty of a bank to the status of information duty in medicine. The scope of legally relevant damage and the method of assessment of the causal relationship between the breach of information duty and the damage caused to the customer are presented. The claim for damages falls under the statute of limitation, whereas the specific nature of information duty raises the issue of the period of statute of limitation for the damage claim and the issue of the moment when the respective period of statute of limitation starts.

Key words: information duty, bank, breach of information duty, pre-contractual liability, claim for damages, statute of limitation

Anton Pori

Povzetek: Avtor v prispevku predstavi izpodbojnost skupščinskega sklepa o uporabi bilančnega dobička v delniški družbi ter poseben izpodbojni razlog skupščinskega sklepa o uporabi bilančnega dobička iz 399. člena ZGD-1. Ta je urejen kot posebna manjšinska pravica delničarjev v primeru, ko delniška družba s sklepom o uporabi bilančnega dobička delničarjem ne razdeli vsaj minimalne 4-odstotne dividende. Avtor obravnava tudi možnost ničnosti sklepa skupščine o uporabi bilančnega dobička in se z razlago sodne prakse opredeli do možnosti uporabe 399. člena v družbi z omejeno odgovornostjo.

Ključne besede: sklep skupščine o uporabi bilančnega dobička, izpodbojnost, ničnost, bilančni dobiček

Abstract: The author presents the contestability of the resolution of the assembly on the use of the appropriation of distributable profits in a joint-stock corporation and the special reason for contestability of the resolution of the assembly on the use of the distributable profits referred to under Article 399 of the ZGD-1. It is defined as a minority right of shareholders in case the resolution of the assembly on the appropriation of distributable profits does not distribute a minimum of at least 4 percent dividend to the shareholders. The author also presents the possibility of a void resolution of the assembly on the use of the appropriation of distributable profits. The last chapter takes the position towards the use of Article 399 in the case of a limited liability company.

Key words: resolution on the appropriation of distributable profits, contestability, invalidity, distributable profit

dr. Miha Šepec

Povzetek: Živimo v informacijski dobi. Informacijsko-komunikacijske tehnologije so popolnoma spremenile naš način življenja, obenem pa prinesle v družbo nove pojavne oblike ravnanj, ki so postale zanimive za kazensko pravo. Ključno vlogo pri zagotavljanju informacijskih tehnologij imajo ponudniki informacijskih storitev. Prek njihovih omrežij dostopamo do interneta, uporabljamo mobilno telefonijo in opravljamo druge storitve informacijske tehnologije. Prav tako pa to počnejo tudi storilci kaznivih dejanj. Kazensko pravo se je srečalo z zanimivo dilemo, kako opredeliti kazensko odgovornost ponudnikov informacijskih storitev z vidika udeležbe pri kaznivih dejanjih - storilci kaznivih dejanj kibernetskega kriminala ta namreč izvršujejo prek omrežij, ki jih omogočajo ponudniki informacijskih storitev. Prispevek analizira ureditev Evropske unije in Direktivo o elektronskem poslovanju, domačo kazensko ureditev odgovornosti fizičnih in pravnih oseb ter podaja primerjavo z ameriškim sistemom odgovornosti ponudnikov informacijskih storitev. Podrobno so obravnavane vse možne oblike kazenske odgovornosti ponudnikov informacijskih storitev in razjasnjena dogmatična vprašanja, ki so ostala v domači kazenskopravni teoriji neobdelana.

Ključne besede: ponudniki informacijskih storitev, kazenska odgovornost, kibernetski kriminal, Direktiva o elektronskem poslovanju, odgovornost ponudnikov v ZDA

Abstract: We live in an age of information. New information and communication technologies have completely changed our way of life and at the same time brought new criminal activities relevant for criminal law. Information technology service providers are often responsible for providing criminals with mobile and internet connection, and other services through which criminals can commit criminal offences. Therefore, criminal law is now faced with an interesting dilemma how to determine the criminal liability of information technology service providers in terms of their participation in cyber crimes that are executed via their networks. In this paper we analyse the legislation of the European Union and the Directive on electronic commerce, Slovenian criminal liability of physical and legal persons, and compare it with the American system of liability of information technology service providers. We study all possible forms of criminal liability of information technology service providers and clarify dogmatic questions that have remained unanswered in the Slovenian criminal law theory.

Key words: Information technology service providers, criminal liability, cyber crime, the Electronic Commerce Directive, liability of service providers in the USA

Tanja Maurin

Povzetek: Avtorica v prispevku predstavlja pojem podružnice ter pravno podlago za ustanavljanje podružnic znotraj EU in Slovenije. Analizirana je sodna praksa Sodišča EU, ki je pomembno vplivala na pravila pri ustanavljanju podružnic družb iz ene države članice v drugih državah članicah. Obravnavana je Enajsta direktiva o razkritjih podružnic, ki je bila sprejeta z namenom zahteve in poenotenja publicitete glede podružnic. Predstavljena je tudi ureditev podružnic v slovenskem pravnem redu in usklajenost slovenske nacionalne zakonodaje z zakonodajo EU.

Ključne besede: podružnica, pravna ureditev podružnic, pravica do ustanovitve v EU, Enajsta direktiva o razkritjih podružnic, pravna ureditev podružnic v slovenski zakonodaji

Abstract: The author discusses the concept of a branch and the legal framework for the establishment of branches within the EU and Slovenia. The case law of the ECJ, which had significant impact on the establishment of branches in a Member State by companies governed by the law of another Member State, is examined. The article addresses the Eleventh Company Law Directive concerning disclosure requirements in respect of branches, which was adopted with a goal to unify requirements and publicity regarding branches. The article also presents current regulation of branches in Slovenian law and the consistency of Slovenian national legislation with EU legislation.

Key words: branch, regulation of branches, right of establishment in the EU, Eleventh Company Law Directive concerning disclosure requirements in respect of branches, regulation of branches in the Slovenian legislation

Tanja Bauer

Povzetek: Leta 2006 je angleški parlament sprejel nov zakon na področju prava družb (Companies Act 2006), ki je pomenil najobsežnejšo reformo angleškega prava družb. Namen novega zakona je bil modernizirati angleško pravo družb, odpraviti administrativne ovire, olajšati poslovanje majhnim zasebnim družbam, olajšati postopek ustanovitve družb, omogočiti večjo fleksibilnost poslovanja in povečati konkurenčnost angleških družb tudi na mednarodnem področju. V prispevku avtorica obravnava bistvene spremembe, ki jih je uvedel Companies Act 2006, ter jih primerja z ureditvijo v Republiki Sloveniji.

Ključne besede: Companies Act 2006, angleško pravo družb, reforma angleškega prava družb

Abstract: In 2006, the UK Parliament passed new legislation in the field of company law (Companies Act 2006), which represents the most extensive reform of the UK company law. The purpose of the new legislation was to modernise the UK company law, eliminate the administrative barriers, facilitate activities of small private companies, simplify the process of setting up companies, enable greater flexibility of activities and increase the competitiveness of UK companies internationally. Major changes, introduced by the Companies Act 2006, are addressed and compared with the law in the Republic of Slovenia.

Key words: Companies Act 2006, UK company law, UK company law reform

Matjaž Kovač

Povzetek: Usklajevanje davčne politike je eden od osnovnih elementov, ki lahko prispevajo k večjemu gospodarskemu vključevanju v Evropsko unijo. Rimska pogodba, pogodba o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti (EGS, EU in Skupnosti) v 2. členu določa, da morajo biti prednostne naloge EGS vzpostavitev skupnega trga s postopnim približevanjem ekonomskih politik držav članic, spodbujanje skladnega gospodarskega razvoja, stalna in uravnotežena gospodarska rast, povečana stabilnost, pospešeno višanje življenjske ravni in tesnejši odnosi med državami članicami. Posredni davki, kot so davek na dodano vrednost, trošarine in carine, se pobirajo od prometa proizvodov ali storitve. Pogodba o ustanovitvi EU vsebuje veliko posebnih določb o posrednem obdavčenju, predvsem glede vzpostavitve carinske unije, usklajevanja posrednih davkov, ter prepoved diskriminatorne in zaščitne obdavčitve proizvoda. V nasprotju s posrednimi davki se neposredni davki (dohodnina, davek od dohodka pravnih oseb), davek na kapital in prispevki za socialno varnost plačujejo na dohodek in kapitalske tokove. Neposredna obdavčitev posega v temeljne svoboščine EU, in sicer v prosti pretok oseb (fizičnih ali pravnih) in prosti pretok kapitala.

Ključne besede: davčna politika, harmonizacija, posredno obdavčevanje, neposredno obdavčevanje, skupna konsolidirana davčna osnova

Abstract: Coordination of tax policy is one of the basic elements that can contribute to greater economic integration in the European Union. The Treaty of Rome, the Treaty on establishing the European Economic Community (EEC, the EU and the Community) in Article 2 lays down that the priorities of the EEC should be to establish a common market by gradually approximating the economic policies of the Member States, as well as to promote the harmonious economic development, and constantly balanced economic growth, increased stability, accelerated raising of the standard of living and closer relations between the countries to which they belong. Indirect taxes, such as value added tax, excise and customs duties are levied on the sale of products or services. The Treaty contains many specific provisions on indirect taxation, particularly with regard to the establishment of the Customs Union, the harmonization of indirect taxes and the prohibition of discriminatory taxation and protection of the product. In contrast, direct taxes (income tax, corporate income), tax on capital and social security contributions are paid on income and on capital flows. Direct taxation infringes fundamental EU freedoms, namely the free movement of persons (natural or legal) and the free movement of capital.

Key words: tax policy, harmonization, indirect taxation, direct taxation, common consolidated corporate tax base

Tomaž Kuralt

Povzetek: Slovenska zakonodaja omogoča celo vrsto posebnih oblik dela. Če izvzamemo zlorabo instituta samostojnega podjetnika, se nobena ni razširila tako hitro kot dejavnost zagotavljanja dela delavcev uporabniku. Gre za fleksibilno obliko zaposlovanja, ki omogoča hitrejše prehajanje v stanje zaposljivosti, a hkrati tudi lažje odpuščanje. Zasebne organizacije so izkoristile neučinkovitost javnega zavoda za zaposlovanje ter uspešno zagotavljajo delavce uporabnikom. Glede na to, da je posredovanje dela prepuščeno trgu, se lahko zaskrbljeno vprašamo, ali ne vodi to v novodobno suženjstvo. Koristi za delodajalce in uporabnike so očitne, postavlja pa se vrsta vprašanj glede socialne varnosti napotenega delavca.

Ključne besede: posredovanje dela, zagotavljanje dela delavcev uporabniku, delodajalec, uporabnik, napoteni delavec, pogodba o zaposlitvi, pravice in obveznosti

Abstract: Slovenian legislation provides a number of specific forms of work and, if we except abuse of the institution of an independent entrepreneur, none of them were so quickly expanded as the activity of providing workers to the user. It is a flexible form of employment, which enables faster transitions in the state of employability, but also facilitates redundancies. Private organizations have exploited the ineffectiveness of the public employment service and are successfully providing workers to users. Given that the provision of work is left to the market, we may anxiously ask ourselves if this is not the beginning of a new age of slavery. Benefits for employers and users are obvious, while it raises a number of questions about social security of temporary agency workers.

Key words: employment services, providing workers to user undertaking, employer, user undertaking, temporary agency workers, employment contract, rights and obligations

Iz prakse za prakso

dr. Peter Podgorelec

Povzetek: Vprašanje: Družba AB, d. o. o., v sistemu povezanih družb odvisna družba, je sklenila zase škodljiv pravni posel, ki naj bi bil posledica vpliva obvladujoče družbe XY, d. o. o. Povzročeno prikrajšanje ni bilo nadomeščeno. Ali lahko zaradi tega odgovarjajo tudi člani nadzornega sveta obvladujoče družbe XY, d. o. o.?

Vesna Kranjc

Povzetek: Opis dejanskega stanja: Naročnik je januarja 2016 objavil obvestilo o oddaji javnega naročila za nabavo določenega blaga. Naročilo oddaja po postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti oziroma s sklenitvijo okvirnega sporazuma s ponovnim odpiranjem konkurence med strankami okvirnega sporazuma v štiriletnem obdobju. Prejel je le vlogi dveh prijaviteljev, obema prijaviteljema je bila priznana sposobnost. Po poteku roka za oddajo prijav je naročnik prejel dopis dveh gospodarskih družb, ki sta vodilni družbi pri prodaji razpisanega blaga na slovenskem trgu. Obe družbi sta pojasnili, da sta prezrli javni razpis, in predlagali, da se postopek ponovi; nista pa vložili zahtevka za revizijo. Po pravilih ZJN-2 (in enakih pravilih ZJN-3) in pravilih razpisne dokumentacije naj bi se postopek nadaljeval s sklenitvijo okvirnega sporazuma z obema družbama s priznano sposobnostjo. V skladu s potrebami naročnika naj bi nato obe družbi konkurirali s svojima ponudbama za konkretno dobavo zdravil. Oba kandidata, to je obe družbi s priznano sposobnostjo, sta povezani družbi naročnika. Naročnik je edini družbenik prvega prijavitelja, ta je edini družbenik drugega prijavitelja. Direktor obeh prijaviteljev je ista oseba.

Sodna praksa RS

Povzetek: Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevama Višjega sodišča v Ljubljani, na seji 14. aprila 2016 odločilo: 1. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 - uradno prečiščeno besedilo, 10/15 - popr. in 27/16) je v neskladju z Ustavo. 2. Državni zbor mora protiustavnost iz prejšnje točke izreka odpraviti v roku enega leta po objavi odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. 3. Do odprave ugotovljene protiustavnosti je v postopku izbrisa pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije, začetem na podlagi 2. točke prvega odstavka 427. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, dovoljen ugovor, določen v 21. točki obrazložitve te odločbe.

Povzetek: Okrožno sodišče v Ljubljani je po okrožnem sodniku Đorđu Grboviću v gospodarskem sporu tožnice: ..., Ljubljana, ..., 1000 Ljubljana, ki jo zastopa ..., Ljubljana, proti toženki: ..., ..., ..., ..., ki jo zastopajo ..., Ljubljana, ..., Ljubljana, in ..., odvetnik v Ljubljani, zaradi plačila 40.000 EUR s pripadki, po 4. 12. 2015 zaključeni glavni obravnavi, 29. februarja 2016 razsodilo: 1. Toženka naj tožnici plača 30.461,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, tekočimi (po slovenskem pravu) od 20. 12. 2012 do plačila, v 15 dneh. 2. Zavrneta pa se tožbeni zahtevek, naj toženka tožnici od pravkar navedenega zneska enake obresti plača še od enega dne bolj zgodaj; in zahtevek, naj toženka tožnici plača 9538,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 12. 2012 do plačila. 3. Toženka naj tožnici povrne 1590,99 EUR za stroške postopka, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (po slovenskem pravu) od izteka navedenega roka do plačila.

Povzetek: Za obveznost zgraditi zgradbo je značilno, da izvajalec potrebuje določen čas oziroma daljše časovno obdobje, da jo izpolni. Okoliščina, da sta se pravdni stranki v Pogodbi dogovorili za sprotno delno plačilo posameznih faz opravljenih del, sama zase zato še ni zadostni element za zaključek, da je bila dogovorjena izročitev in prevzem dela iz gradbene pogodbe po delih. Drži pa, da obstoj določenih okoliščin (na primer samostojnost posameznih etap na poti do rezultata) kaže na to, da naročnik lahko prostovoljno sprejme delno izpolnitev. Gre za situacijo, ko naročnik delno izpolnitev prostovoljno sprejme zaradi lastnega interesa, posledično pa odstop od gradbene pogodbe po naravi stvari učinkuje le za naprej (ex nunc). Upnik bo pogosto imel interes za sprejem delne izpolnitve v primeru zamude z izpolnitvijo obveznosti, saj bo v takem primeru lahko dokončanje izgradnje objekta zaupal tretji osebi.

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov