Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 
PRELISTAJ

letnik 2016, številka 2, 1. 4. 2016
> Kazalo

NA NASLOVNICI

Vpis družbenika v sodni register tudi po uveljavitvi novele ZGD-1I nima oblikovalnih učinkov za pridobitev poslovnega deleža

dr. Nina Plavšak

Povzetek: Avtorica v prispevku utemelji, da tudi po uveljavitvi novele ZGD-1I vpis prenosa poslovnega deleža v sodni register ni predpostavka za začetek učinkovanja tega prenosa (torej da vpis tega prenosa v sodni register nima oblikovalnih učinkov) in da sprememba prvega odstavka 482. člena ZGD-1 v ničemer ne posega v posebno ureditev v 199. členu ZFPPIPP.

Ključne besede: pridobitev poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo, učinki vpisa v sodni register

Title: The Entry of the Transfer of Shareholding in a Limited Liability Company in the Company Register does not have Constitutive Effects, even after the Implementation of the ZGD-1I Act Amending the Companies Act

Abstract: The author substantiates that despite coming into force of the Law amending Article 482, Paragraph 1 of the Company law, the entry of the transfer of shareholding in a limited liability company is not a prerequisite for this transfer to become legally effective (I. e. that the entry of the transfer in the register does not have constitutive effects) and that this amendment has no effect on specific rules of Article 199 of Insolvency law.

Key words: acquisition of equity share in limited liability company, legal effects of entries into company register

Financiranje d. o. o. z lastnim kapitalom: razprava o naknadnih vplačilih kot viru financiranja

dr. Saša Prelič

dr. Marijan Kocbek

Povzetek: Zakon o gospodarskih družbah omogoča različne oblike financiranja družbe z omejeno odgovornostjo. Medtem ko je za financiranje družbe z vložki značilno pridobivanje oziroma utrjevanje članske udeležbe družbenikov, financiranje družbe s tako imenovanimi naknadnimi vplačili ne spreminja razmerij med družbeniki, kljub temu pa se z njimi krepi jamstveni potencial družbe. Članek obravnava korporacijske, bilančne in davčne vidike naknadnih vplačil.

Ključne besede: vložek, poslovni delež, naknadno vplačilo, lastni kapital, vezani kapital, kapitalske rezerve

Title: Equity Financing of a Limited Liability Company: the Debate on Additional Payments as a Method of Financing

Abstract: Law on commercial companies provides for different forms for financing of limited liability companies. Shareholders financing the company through new contributions obtain new or additional shares. Although financing the company through additional payments does not alter proportions among shareholders, additional payments strengthen a company''s liability potential toward creditors. Therefore, the article deals with legal, accounting, and tax aspects of additional payments.

Key words: contribution, share, additional payment, equity capital, bound capital, capital reserves

Zastopanje družbe v razmerjih z revizorjem letnega poročila po noveli ZGD-1I

dr. Peter Podgorelec

Povzetek: Z novelo Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1I je bilo pooblastilo za sklenitev pogodbe z revizorjem letnega in konsolidiranega letnega poročila preneseno na predsednika nadzornega sveta. Pred tem je te pogodbe sklepala uprava. Avtorjevo stališče je, da uprava še naprej zastopa družbo pri sklepanju pogodb za nerevizijske storitve, čeprav se te pogodbe sklenejo z revizorjem, ki je bil izbran zaradi izvedbe obveznega revidiranja. Vendar je priporočljivo, da so pogodbe za nerevizijske storitve vezane na soglasje nadzornega sveta. Podpis predsednika nadzornega sveta mora temeljiti na sklepu nadzornega sveta, kršitev te notranje omejitve pa nima pravnega učinka proti tretji osebi. Če ima delniška družba enotirni sistem, je predsednik upravnega obora pooblaščen za podpis pogodbe z revizorjem le, če je upravni odbor imenoval izvršne direktorje na podlagi drugega odstavka 286. člena. Družbo z omejeno odgovornostjo, ki nima nadzornega sveta, zastopa njen poslovodja. Družbeniki lahko sklenitev pogodb z revizorjem letnih finančnih poročil vežejo na svoje soglasje.

Ključne besede: revizor letnega oziroma konsolidiranega letnega poročila, nadzorni svet, pogodbeno razmerje, zastopanje družbe, upravni odbor, družba z omejeno odgovornostjo

Title: Representation of a Company with Respect to its Relations with the Annual Report Auditor, in Accordance with the ZGD-1I Act Amending the Companies Act

Abstract: The Act Amending the Companies Act - ZGD-1I transferred the authorisation to conclude an agreement with an annual and consolidated annual report auditor from the Management Board to the President of the Supervisory Board. The author is of the opinion that the Management Board shall continue to represent the company in the conclusion of agreements for non-auditing services, even though these are concluded with an auditor selected by virtue of the obligatory audit requirement. Nevertheless, it would be advised that agreements for non-auditing services are subject to consent of the Supervisory Board. The signature of the President of the Supervisory Board shall be subject to a decision adopted by the Supervisory Board whereby the infringement of this restriction shall not have any legal effects towards third parties. If a one-tier system is in place in a public limited company, the President of the Administrative Board shall be authorised to sign an agreement with the auditor subject to prior appointment of executive directors by the Administrative Board pursuant to paragraph 2 of Article 286 of ZGD-1I. Limited liability companies without a Supervisory Board shall be represented by their directors, but its shareholders may bind the conclusion of an agreement with an annual financial report auditor to their consent.

Key words: annual and consolidated annual report auditor, supervisory board, contractual relationship, representation of the company, administrative board, private limited liability company

Odškodninska odgovornost za kršitev pogodbe

dr. Damjan Možina

Povzetek: Prispevek poskuša orisati temeljna načela slovenskega pogodbenega odškodninskega prava s poudarkom na obsegu povrnitve škode. Pri tem opozarja na nekatere dileme, ki se pojavljajo ob uporabi njegovih določb, ter poskuša iskati vzporednice s primerjalnim pravom. Avtor uvodoma oriše razmerje med izpolnitvenim in odškodninskim zahtevkom, nato na kratko predstavi možnosti dolžnikove razbremenitve odgovornosti za kršitev. Sledi obravnava osnovnega merila povrnite škode (načela popolne odškodnine) in njegove omejitve v pogodbenem pravu - načela predvidljivosti škode. Slednjega avtor predstavi tudi v zgodovinskem in primerjalnem kontekstu, skupaj s posameznimi, praktično relevantnimi vidiki. Opozori tudi na sodobne tendence v teoriji in praksi glede predlogov za izboljšanje oziroma nadgradnjo tega načela. V okviru obravnave povrnitve škode predstavi različne pristope za ugotavljanje obsega premoženjske škode, zavzema pa se tudi za možnost upoštevanja morebitnega dobička, ki ga je dolžnik pridobil s kršitvijo pogodbe, pri ugotavljanju škode. Posebej predstavi problemske sklope glede povrnitve škode zaradi stvarnih napak pri prodajni pogodbi.

Ključne besede: kršitev pogodbe, odškodninska odgovornost, razbremenitev, načelo polne odškodnine, načelo predvidljivosti škode, izgubljeni dobiček, premoženjska škoda, nepremoženjska škoda, konkretno in abstraktno računanje škode, stvarne napake

Title: Damages for Breach of Contract

Abstract: The paper aims to outline the principles guiding damages for breach of contract in Slovenian law, with an emphasis on the scope of damages. It draws attention to some of the dilemmas arising in theory and practice, and tries to point out the parallels with solutions in other legal orders. Following the introduction, the relationship between the claim for specific performance and damages claim is presented, followed by a brief explanation of possibilities of debtor''s exoneration of liability for breach. The general measure of damages is the principle of full compensation and its limitation in contract law - the principle of foreseeability of damage. This principle is presented in historical and comparative perspectives, together with the aspects of its applicability in practice. Attention is drawn to contemporary tendencies in comparative law regarding its improvement or upgrade. Furthermore, different approaches to the calculation of damage are presented. The author advocates the view that any profit that the debtor might have earned by breaching the contract can be taken into account when calculation the creditor''s damage, effectively disgorging the debtor of the profit. The paper concludes by presenting some problem areas in Slovenian law with regard to recovery of damage due to material defects.

Key words: breach of contract, damages, exemptions, full compensation, the principle of foreseeability of damage, lost profit, patrimonial damage, non-patrimonial damage, concrete and abstract calculation of damage, material defects

Izpodbijanje sklepa o povečanju osnovnega kapitala

Lovro Jurgec

Povzetek: Sklep o povečanju osnovnega kapitala se lahko izpodbija na podlagi splošnih izpodbojnih razlogov iz 395. člena ZGD-1 in na podlagi posebnega izpodbojnega razloga iz drugega odstavka 400. člena ZGD-1. V prispevku je analiziran posebni izpodbojni razlog iz drugega odstavka 400. člena ZGD-1, ki določa, da se lahko sklep o povečanju osnovnega kapitala, v katerem je prednostna pravica obstoječih delničarjev do pridobitve novih delnic izključena, izpodbija tudi zaradi tega, ker je emisijski znesek oziroma znesek, pod katerim se nove delnice ne smejo izdati, določen nesorazmerno nizko. Zaradi celovitosti obravnavane tematike je v članku narejena tudi razmejitev tega izpodbojnega razloga od izpodbijanja sklepa o povečanju osnovnega kapitala zaradi nepravilno izpeljane pravne iztisnitve obstoječih delničarjev iz družbe in od izpodbijanja sklepa o povečanju osnovnega kapitala zaradi ekonomske iztisnitve obstoječih delničarjev iz družbe.

Ključne besede: izpodbijanje, sklep o povečanju osnovnega kapitala, prednostna pravica, emisijski znesek, pravna iztisnitev, ekonomska iztisnitev

Title: Contesting the Resolution on the Increase of the Share Capital

Abstract: A general meeting''s resolution on the increase of share capital may be contested on the grounds of the general contestable reasons pursuant to Article 395 of ZGD-1 and on the grounds of a special contestable reason pursuant to paragraph 2 of Article 400 of ZGD-1. This paper analyses the aforementioned special contestable reason enacted in paragraph 2 of Article 400 of ZGD-1, which determines that in the case of exclusion of pre-emptive right of existing shareholders, the resolution on the increase of share capital may be contested also if the issue price of the newly issued shares is, in the resolution on the increase of share capital, determined disproportionally low. For the purposes of comprehensibility, this paper also makes a distinction between the aforementioned special contestable reason from paragraph 2 of Article 400 of ZGD-1 and contesting the general meeting''s resolution due to an unlawfully executed legal squeeze-out and contesting the general meeting''s resolution due to an economic squeeze-out.

Key words: contesting, resolution on the increase of the share capital, pre-emptive right, issue price, legal squeeze-out, economic squeeze-out

VSEBINA

dr. Nina Plavšak

Povzetek: Avtorica v prispevku utemelji, da tudi po uveljavitvi novele ZGD-1I vpis prenosa poslovnega deleža v sodni register ni predpostavka za začetek učinkovanja tega prenosa (torej da vpis tega prenosa v sodni register nima oblikovalnih učinkov) in da sprememba prvega odstavka 482. člena ZGD-1 v ničemer ne posega v posebno ureditev v 199. členu ZFPPIPP.

Ključne besede: pridobitev poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo, učinki vpisa v sodni register

Title: The Entry of the Transfer of Shareholding in a Limited Liability Company in the Company Register does not have Constitutive Effects, even after the Implementation of the ZGD-1I Act Amending the Companies Act

Abstract: The author substantiates that despite coming into force of the Law amending Article 482, Paragraph 1 of the Company law, the entry of the transfer of shareholding in a limited liability company is not a prerequisite for this transfer to become legally effective (I. e. that the entry of the transfer in the register does not have constitutive effects) and that this amendment has no effect on specific rules of Article 199 of Insolvency law.

Key words: acquisition of equity share in limited liability company, legal effects of entries into company register

dr. Saša Prelič, dr. Marijan Kocbek

Povzetek: Zakon o gospodarskih družbah omogoča različne oblike financiranja družbe z omejeno odgovornostjo. Medtem ko je za financiranje družbe z vložki značilno pridobivanje oziroma utrjevanje članske udeležbe družbenikov, financiranje družbe s tako imenovanimi naknadnimi vplačili ne spreminja razmerij med družbeniki, kljub temu pa se z njimi krepi jamstveni potencial družbe. Članek obravnava korporacijske, bilančne in davčne vidike naknadnih vplačil.

Ključne besede: vložek, poslovni delež, naknadno vplačilo, lastni kapital, vezani kapital, kapitalske rezerve

Title: Equity Financing of a Limited Liability Company: the Debate on Additional Payments as a Method of Financing

Abstract: Law on commercial companies provides for different forms for financing of limited liability companies. Shareholders financing the company through new contributions obtain new or additional shares. Although financing the company through additional payments does not alter proportions among shareholders, additional payments strengthen a company''s liability potential toward creditors. Therefore, the article deals with legal, accounting, and tax aspects of additional payments.

Key words: contribution, share, additional payment, equity capital, bound capital, capital reserves

dr. Peter Podgorelec

Povzetek: Z novelo Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1I je bilo pooblastilo za sklenitev pogodbe z revizorjem letnega in konsolidiranega letnega poročila preneseno na predsednika nadzornega sveta. Pred tem je te pogodbe sklepala uprava. Avtorjevo stališče je, da uprava še naprej zastopa družbo pri sklepanju pogodb za nerevizijske storitve, čeprav se te pogodbe sklenejo z revizorjem, ki je bil izbran zaradi izvedbe obveznega revidiranja. Vendar je priporočljivo, da so pogodbe za nerevizijske storitve vezane na soglasje nadzornega sveta. Podpis predsednika nadzornega sveta mora temeljiti na sklepu nadzornega sveta, kršitev te notranje omejitve pa nima pravnega učinka proti tretji osebi. Če ima delniška družba enotirni sistem, je predsednik upravnega obora pooblaščen za podpis pogodbe z revizorjem le, če je upravni odbor imenoval izvršne direktorje na podlagi drugega odstavka 286. člena. Družbo z omejeno odgovornostjo, ki nima nadzornega sveta, zastopa njen poslovodja. Družbeniki lahko sklenitev pogodb z revizorjem letnih finančnih poročil vežejo na svoje soglasje.

Ključne besede: revizor letnega oziroma konsolidiranega letnega poročila, nadzorni svet, pogodbeno razmerje, zastopanje družbe, upravni odbor, družba z omejeno odgovornostjo

Title: Representation of a Company with Respect to its Relations with the Annual Report Auditor, in Accordance with the ZGD-1I Act Amending the Companies Act

Abstract: The Act Amending the Companies Act - ZGD-1I transferred the authorisation to conclude an agreement with an annual and consolidated annual report auditor from the Management Board to the President of the Supervisory Board. The author is of the opinion that the Management Board shall continue to represent the company in the conclusion of agreements for non-auditing services, even though these are concluded with an auditor selected by virtue of the obligatory audit requirement. Nevertheless, it would be advised that agreements for non-auditing services are subject to consent of the Supervisory Board. The signature of the President of the Supervisory Board shall be subject to a decision adopted by the Supervisory Board whereby the infringement of this restriction shall not have any legal effects towards third parties. If a one-tier system is in place in a public limited company, the President of the Administrative Board shall be authorised to sign an agreement with the auditor subject to prior appointment of executive directors by the Administrative Board pursuant to paragraph 2 of Article 286 of ZGD-1I. Limited liability companies without a Supervisory Board shall be represented by their directors, but its shareholders may bind the conclusion of an agreement with an annual financial report auditor to their consent.

Key words: annual and consolidated annual report auditor, supervisory board, contractual relationship, representation of the company, administrative board, private limited liability company

dr. Damjan Možina

Povzetek: Prispevek poskuša orisati temeljna načela slovenskega pogodbenega odškodninskega prava s poudarkom na obsegu povrnitve škode. Pri tem opozarja na nekatere dileme, ki se pojavljajo ob uporabi njegovih določb, ter poskuša iskati vzporednice s primerjalnim pravom. Avtor uvodoma oriše razmerje med izpolnitvenim in odškodninskim zahtevkom, nato na kratko predstavi možnosti dolžnikove razbremenitve odgovornosti za kršitev. Sledi obravnava osnovnega merila povrnite škode (načela popolne odškodnine) in njegove omejitve v pogodbenem pravu - načela predvidljivosti škode. Slednjega avtor predstavi tudi v zgodovinskem in primerjalnem kontekstu, skupaj s posameznimi, praktično relevantnimi vidiki. Opozori tudi na sodobne tendence v teoriji in praksi glede predlogov za izboljšanje oziroma nadgradnjo tega načela. V okviru obravnave povrnitve škode predstavi različne pristope za ugotavljanje obsega premoženjske škode, zavzema pa se tudi za možnost upoštevanja morebitnega dobička, ki ga je dolžnik pridobil s kršitvijo pogodbe, pri ugotavljanju škode. Posebej predstavi problemske sklope glede povrnitve škode zaradi stvarnih napak pri prodajni pogodbi.

Ključne besede: kršitev pogodbe, odškodninska odgovornost, razbremenitev, načelo polne odškodnine, načelo predvidljivosti škode, izgubljeni dobiček, premoženjska škoda, nepremoženjska škoda, konkretno in abstraktno računanje škode, stvarne napake

Title: Damages for Breach of Contract

Abstract: The paper aims to outline the principles guiding damages for breach of contract in Slovenian law, with an emphasis on the scope of damages. It draws attention to some of the dilemmas arising in theory and practice, and tries to point out the parallels with solutions in other legal orders. Following the introduction, the relationship between the claim for specific performance and damages claim is presented, followed by a brief explanation of possibilities of debtor''s exoneration of liability for breach. The general measure of damages is the principle of full compensation and its limitation in contract law - the principle of foreseeability of damage. This principle is presented in historical and comparative perspectives, together with the aspects of its applicability in practice. Attention is drawn to contemporary tendencies in comparative law regarding its improvement or upgrade. Furthermore, different approaches to the calculation of damage are presented. The author advocates the view that any profit that the debtor might have earned by breaching the contract can be taken into account when calculation the creditor''s damage, effectively disgorging the debtor of the profit. The paper concludes by presenting some problem areas in Slovenian law with regard to recovery of damage due to material defects.

Key words: breach of contract, damages, exemptions, full compensation, the principle of foreseeability of damage, lost profit, patrimonial damage, non-patrimonial damage, concrete and abstract calculation of damage, material defects

Lovro Jurgec

Povzetek: Sklep o povečanju osnovnega kapitala se lahko izpodbija na podlagi splošnih izpodbojnih razlogov iz 395. člena ZGD-1 in na podlagi posebnega izpodbojnega razloga iz drugega odstavka 400. člena ZGD-1. V prispevku je analiziran posebni izpodbojni razlog iz drugega odstavka 400. člena ZGD-1, ki določa, da se lahko sklep o povečanju osnovnega kapitala, v katerem je prednostna pravica obstoječih delničarjev do pridobitve novih delnic izključena, izpodbija tudi zaradi tega, ker je emisijski znesek oziroma znesek, pod katerim se nove delnice ne smejo izdati, določen nesorazmerno nizko. Zaradi celovitosti obravnavane tematike je v članku narejena tudi razmejitev tega izpodbojnega razloga od izpodbijanja sklepa o povečanju osnovnega kapitala zaradi nepravilno izpeljane pravne iztisnitve obstoječih delničarjev iz družbe in od izpodbijanja sklepa o povečanju osnovnega kapitala zaradi ekonomske iztisnitve obstoječih delničarjev iz družbe.

Ključne besede: izpodbijanje, sklep o povečanju osnovnega kapitala, prednostna pravica, emisijski znesek, pravna iztisnitev, ekonomska iztisnitev

Title: Contesting the Resolution on the Increase of the Share Capital

Abstract: A general meeting''s resolution on the increase of share capital may be contested on the grounds of the general contestable reasons pursuant to Article 395 of ZGD-1 and on the grounds of a special contestable reason pursuant to paragraph 2 of Article 400 of ZGD-1. This paper analyses the aforementioned special contestable reason enacted in paragraph 2 of Article 400 of ZGD-1, which determines that in the case of exclusion of pre-emptive right of existing shareholders, the resolution on the increase of share capital may be contested also if the issue price of the newly issued shares is, in the resolution on the increase of share capital, determined disproportionally low. For the purposes of comprehensibility, this paper also makes a distinction between the aforementioned special contestable reason from paragraph 2 of Article 400 of ZGD-1 and contesting the general meeting''s resolution due to an unlawfully executed legal squeeze-out and contesting the general meeting''s resolution due to an economic squeeze-out.

Key words: contesting, resolution on the increase of the share capital, pre-emptive right, issue price, legal squeeze-out, economic squeeze-out

dr. Peter Merc

Povzetek: Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) je operativna že nekaj več kot dve leti. Način, kako dejansko poteka proces sanacije bančnega sistema in prestrukturiranja realnega sektorja, in vloga tako imenovane slovenske sistemske slabe banke pri tem bistveno odstopata od procesa in predvsem od vloge DUTB, kot je bila predvidena z Zakonom o ukrepih RS za krepitev stabilnosti bank. Vloga DUTB se je omejila le na prenos slabega premoženja s komercialnih bank in na upravljanje tega premoženja. Ravno pri upravljanju premoženja pa se DUTB srečuje s kompleksnimi pravnimi in fiskalnimi izzivi, ki so povezani z njenim državnim lastništvom. Odgovor, kako bi se temu lahko izognili že pri strukturiranju modela državne slabe banke, so na svojem primeru ponudili Irci.

Ključne besede: Družba za upravljanje terjatev bank, javni sektor, javni dolg, upravljanje premoženja, slaba banka

Title: Bank Asset Management Company as a Public or Private Sector Entity and its Role in the Process of Recovery of Banking Sector

Abstract: The Bank Asset Management Company (BAMC) has been operational for the last two years. There is material gap between the role of BAMC in the recovery process of the banking sector and in the restructuring process of the corporate sector that was foreseen with the so called bad bank legislation and the actual role of BAMC in the mentioned processes. The role of BAMC was limited to the transfer of bad assets from the banks and to the management of those assets. In managing bad assets, BAMC faces complex legal and fiscal questions that are related to its state ownership. The Irish model of the state bank offers a case study on how to avoid those obstacles.

Key words: Bank Asset Management Company, public sector, public debt, asset management, bad bank

Klemen Pohar

Povzetek: Patentiranje izumov na področju biotehnologije je danes splošna praksa, saj gre za tekmovalno področje, na katerem so raziskave povezane z visokimi stroški. Kadar biotehnološki izumi temeljijo na raziskavah na človeškem biološkem materialu, je pri ravnanju s tem materialom treba spoštovati voljo darovalca. Posameznik lahko iz različnih razlogov nasprotuje posameznim aktivnostim v zvezi z materialom, vzetim iz njegovega telesa, pravo pa zahteva spoštovanje darovalčeve volje. Za položaj, kadar ta volja ni spoštovana, pravo osebnostnih pravic vsebuje določena pravna sredstva, ne ureja pa položaja, ko na podlagi posega v posameznikovo telo nastane nova pravica intelektualne lastnine. S to situacijo se ukvarja patentno pravo, v tem članku pa je raziskano vprašanje, ali je oziroma ali naj bo privolitev za patentiranje pogoj za možnost patentiranja izuma, razvitega na podlagi raziskav na človeškem biološkem materialu.

Ključne besede: privolitev, patentiranje, biološki material, človekove pravice, osebnostne pravice, dostojanstvo, morala, javni red, biotehnološke raziskave

Title: Consent for Patenting of Human Biological Material

Abstract: In the competitive field of biotechnology, where research is associated with high costs, patenting is nowadays a common practice. When biotechnological inventions are based on research of human biological material, the will of the donor regarding the activities associated with this material has to be respected. An individual can have different reasons to oppose particular activities associated with the material taken from his body, and the law requires compliance with his will. When the will of the donor is not respected, the law on personality rights offers certain remedies. It does not, however, regulate the situation when an intervention into a person's body is the basis of a new intellectual property right. This situation is subject to research in patent law. The author researches the question whether consent for patenting is or should be a condition for patentability of an invention developed on the basis of research of human biological material.

Key words: consent, patenting, biological material, human rights, personality rights, dignity, morality, ordre public, biotechnological research

mag. Maja Potočnik

Povzetek: Ko je Evropska komisija Republiki Sloveniji za izvedbo javnih razpisov, ki sredstva črpajo iz Kohezijskega sklada, priporočila uporabo besedil FIDIC, ni nič kazalo na hude zaplete ob izteku Operativnega programa za obdobje 2007-2013. Ob koncu črpanja evropskih sredstev so namreč nekateri upravni organi zavzeli stališče, da bi bilo zaradi strogosti slovenske zakonodaje s področja javnega naročanja treba izvesti poseben postopek javnega naročanja za vsako spremembo, ki je posledica izvedbe dodatnih del, nepredvidenih nujnih del in celo več del. Prispevek obravnava problematiko skladnosti besedil FIDIC s slovensko zakonodajo s področja javnega naročanja, predvsem pomen in vlogo 13. člena Rumene in Rdeče knjige FIDIC, ter pogodbene obveznosti strank sklenjene gradbene pogodbe in vpliv vsebine gradbene pogodbe na naročnikovo dolžnost izvedbe dodatnih postopkov javnega naročanja v primeru morebitnih odstopanj od objavljenih tehničnih specifikacij in popisov del.

Ključne besede: vsebina gradbene pogodbe, vsebina gradbene pogodbe v besedilih FIDIC, bistvene spremembe gradbene pogodbe, dodatna dela, več dela, dodatna dela v ZJN-2, več dela v ZJN-2, izvedba postopka javnega naročanja v primeru spremembe tehničnih specifikacij javnega naročanja

Title: Public Procurement in Amendments of Volume of Works According to FIDIC Texts

Abstract: When the European Commission recommended that the Republic of Slovenia uses the FIDIC texts to implement invitations to public tenders covered by the Cohesion Fund, there was no indication of serious complications upon expiry of the Operational Programme for 2007-2013. At the end of drawing of the European funds, some administrative authorities adopted the view that, due to the strict nature of Slovene public procurement legislation, a special public procurement procedure should be carried out for each amendment caused by the implementation of additional works, unforeseeable urgent works, or even more work. This article addresses the issue of conformity of the FIDIC texts with the Slovene public procurement legislation, in particular the significance and the role of Article 13 of the FIDIC Yellow and Red Books, contractual obligations of the parties to the construction contract, and the impact of the content of the construction contract on the Employer''s duty to carry out additional public procurement procedures in the event of any derogations from the published technical specifications and the list of works.

Key words: content of the construction contract, content of the construction contract in the FIDIC texts, significant amendments to the construction contract, additional works, more work, additional works in accordance with the Public Procurement Act 2 (ZJN-2), more work in accordance with the Public Procurement Act 2 (ZJN-2), implementation of the public procurement procedure in the event of amendments of public procurement technical specifications

dr. Barbara Kresal

Povzetek: Prispevek obravnava ureditev starševskega dopusta na Norveškem. Gre za primer skandinavskega modela, ki veliko pozornosti namenja enakosti spolov, spodbujanju aktivnega očetovstva in bolj enakomerni porazdelitvi družinskih obveznosti med oba starša, s tem pa spodbuja tudi bolj izenačene možnosti žensk in moških na trgu dela, v poklicnem življenju. Na Norveškem so očetovski dopust uvedli leta 1977, očetovsko kvoto starševskega dopusta pa leta 1993. Od tedaj se je ureditev večkrat spreminjala, izkušnje pa kažejo, da očetje izrabljajo te dopuste in se vključujejo v skrb in nego otrok. Pomembno vlogo na tem področju imajo tudi socialni partnerji in kolektivne pogodbe, ki dodajajo pravice zakonski ureditvi. Norveške rešitve so lahko vir možnih idej za nadaljnji razvoj slovenske ureditve na tem področju, seveda ob upoštevanju kulturnih, socialnih, ekonomskih in drugih značilnosti naše družbe in pravne tradicije.

Ključne besede: delovna razmerja, usklajevanje dela in družine, starševski dopust, očetovski dopust, materinska kvota, očetovska kvota, Norveška

Title: Parental Leave, Mother’s and Father’s Quota, and Paternity Leave in Norway

Abstract: The article deals with the legal regulation of parental leave in Norway. It is an example of the Scandinavian model, which pays a lot of attention to the gender equality, to the promotion of active fatherhood, and to more equal distribution of family responsibilities between both parents, and, consequently, to the promotion of equal opportunities of women and men on the labour market, in the professional life. In Norway, the paternity leave was introduced in 1977 and the father's quota of the parental leave in 1993. Since then, the regulation has been amended several times; however, practical experience shows that fathers use this leave and take part in caring for the children. The social partners and collective agreements have an important role in this area as well, adding rights to the statutory minimum. The Norwegian solutions could be the source of possible ideas for the development of legal regulation in this area in Slovenia, taking into account, of course, the cultural, social, economic, and other characteristics of our society and legal tradition.

Key words: labour relations, work-family balance, parental leave, paternity leave, mother's quota, father's quota, Norway

Darja Lorbek

Povzetek: Številne znanstvene študije so dokazale pozitivne učinke delovne motivacije in organizacijske pripadnosti zaposlenih na poslovno uspešnost podjetij in gospodarstva kot celote. V zadnjem času pa se kakovost notranjega poslovanja podjetja meri tudi po tem, koliko vključuje zaposlene tako v lastništvo kot tudi v procese upravljanja in odločanja. Obravnavano področje raziskave so sveti delavcev v komunalnih družbah, ki so sindikalno organizirane. Soupravljanje v Sloveniji je po osamosvojitvi v času vse večjih družbenih sprememb izgubilo pomen in privedlo do še večjega razhajanja med interesi delavcev in delodajalcev. Zakonodaja na področju soupravljanja v Sloveniji zaposlenim omogoča pravico do soupravljanja, če jo ti želijo izkoristiti. Pri tem ima sindikat v družbi pomembno participativno vlogo. V empiričnem delu sem s kvantitativno raziskavo v komunalnih podjetjih ugotavljala, kakšno vlogo in pristojnosti imajo sveti delavcev ter kolikšna je moč odločanja sveta delavcev pri sprejemanju pomembnih odločitev na področju soupravljanja v družbi. Ciljna populacija v raziskavi so bili sindikalni zaupniki v komunalnih družbah.

Ključne besede: svet delavcev, soupravljanje, zakonodaja, komunalno podjetje, ekonomska demokracija

Title: The Role of Works Councils in Unionised Municipal Communal Companies

Abstract: Numerous scientific studies have proven the positive effects of work motivation and organisational commitment of employees on business success of companies and the economy as such. However, lately the quality of internal operations of individual companies is being measured even by the extent by which they include employees into the ownership, management, and decision making. The discussed subjects are works councils in communal companies, which are organised in trade unions. In Slovenia, co-management has lost its meaning after Slovenia''s independence during times of increased social changes, and led to even greater discrepancy between the interests of workers and employers. The legislation in the field of co-management in Slovenia gives employees the right to co-management, if they want to take advantage of it, where a trade union has an important participative role in a company. In the empirical part, I conducted a quantitative study to analyse the role and competencies of works councils and their decision-making power within the leadership in the field of co-management in communal companies among trade union representatives. The target population of the research were trade union representatives in communal companies. The research was conducted on the entire population.

Key words: works council, co-management, legislation, communal company, economic democracy

mag. Irena Prodan

Povzetek: Upravni postopek je skupek dejanj, ki privede do odločitve v upravni zadevi, ko upravni organi v javnopravnih zadevah na različnih področjih odločajo o naših pravicah, pravnih koristih in obveznostih. Praviloma odločajo po Zakonu o splošnem upravnem postopku, ki je temeljni procesni zakon na upravnem področju, če posebni zakoni procesna pravila urejajo drugače, pa se Zakon o splošnem upravnem postopku uporablja podrejeno. Upravni postopek se praviloma zaključi z izdajo odločbe ali sklepa. Zaradi varstva zakonitosti je treba omogočiti pravna sredstva za nadzor in za obrambo pred njihovimi samovoljnimi odločitvami. Zakon o splošnem upravnem postopku pozna pritožbo in izredna pravna sredstva.

Ključne besede: upravna zadeva, pravna sredstva, pritožba, izredna pravna sredstva

Title: Remedies in Administrative Matters

Abstract: The administrative procedure is a set of actions that lead to a decision in an administrative matter. Governing bodies in public law matters in various areas decide on our rights, interests, and obligations. As a rule, decisions are made under the Act on General Administrative Procedure Act, which is an essential procedural law in the administrative field, unless special legislation governing procedural rules stipulates otherwise, in which case the Law on Administrative Procedure is subsidiary applicable. Administrative proceedings are normally terminated by issuing a decision or order. Because of the law, it is necessary to enable remedies to control and to defend against arbitrary decisions. The law on general administrative procedure recognises appeals and extraordinary legal remedies.

Key words: administrative matters, remedies, appeals, extraordinary legal remedies

Iz prakse za prakso

dr. Saša Prelič

Povzetek: Opis dejanskega stanja: Družba X, d. d., je izvedla zasedanje skupščine z namenom izvedbe prestrukturiranja - dokapitalizacije družbe. Kmalu po tem je bila družbi vročena tožba na ugotovitev ničnosti sklepov, sprejetih na tem zasedanju skupščine. Podlaga za očitek ničnosti sklepov skupščine je domnevna kršitev pri objavi sklica skupščine. Sklic namreč ni bil objavljen tudi v družbinem biltenu (v nadaljevanju bilten), kar naj bi bilo - tako tožbene navedbe - glede na določila četrtega odstavka 296. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) treba izvesti: posledica, ki jo določa prva alineja prvega odstavka 390. člena ZGD-1, pa je ničnost sklepa skupščine.

Title: Nullity of a Decision of Public Limited Company’s General Meeting due to Irregularities in Calling the General Meeting

Povzetek: Družba A je z diskontom odkupila terjatev do družbe B. V svojih knjigah je terjatev pripoznala po nabavni vrednosti, razliko do nominalne vrednosti terjatve pa je evidentirala izven-bilančno. Upnica družba A in dolžnica družba B sta se dogovorili, da bosta terjatev konvertirali v osnovni kapital družbe B oziroma, da bo družba A družbo B dokapitalizirala s stvarnim vložkom. Zanima vas davčna obravnava konverzije.

Title: Tax Treatment of the Conversion of Receivables into a Share of the Debtor

Povzetek: Na podlagi 4. in 15. člena Zakona o revidiranju (Uradni list RS, št. 65/08; odslej ZRev-2) ter na podlagi soglasja Agencije za javni nadzor nad revidiranjem št. 10.00-9/ 2016 z dne 29. 2. 2016 je revizijski svet Slovenskega inštituta za revizijo (odslej Inštitut) na svoji seji dne 2. 3. 2016 sprejel Stališče 2 Pregled poročila o odnosih do povezanih družb

Title: Review of Report on Relationships with Associated Companies

Sodna praksa RS

Povzetek: Odpovedni rok v primeru sodne odpovedi najemne pogodbe za poslovni prostor teče od vročitve odpovedi sopogodbeniku. Spoštovanje odpovednega roka mora sodišče pred izdajo naloga o izpraznitvi poslovnega prostora preveriti po uradni dolžnosti, po izdaji naloga o izpraznitvi poslovnega prostora pa na ugovor.

Title: Cancellation of a Commercial Premises Lease Agreement

Povzetek: Tožnica (banka) je na podlagi sklepa o izvršbi plačala dolg dolžnice zato, ker je bila v zmoti glede obstoja dolžničinega kritja na njenem transakcijskem računu. Bila je torej v zmoti glede kritnega razmerja. Če je katero od kavzalnih razmerij obremenjeno z napako, nastane obogatitveno razmerje v tistem kavzalnem razmerju, ki ima napako. Zato ni mogoče šteti, da je obogatitveno razmerje nastalo med toženko (upnico) in tožnico. Obogatena je bila namreč dolžnica, za katero je tožnica v posledici zmote o kritnem razmerju opravila izpolnitev.

Title: A Mistake about the Existence of Debtor’s Coverage on their Transaction Account

Povzetek: Ker lastni menici manjka bistvena sestavina "nepogojna obljuba plačila", konkretna listina ne predstavlja pravnoveljavne menice. Takšna lastna menica je nična.

Title: Void Bill of Exchange

Povzetek: Bistveno za menično poroštvo je, da ni akcesorno, tako glede na glavni menični dolg, kot tudi glede na honoratovo zavezo, kot je to v civilnem pravu. Odvisnost in povezanost poroštva pri menici s temeljnim dolgom akceptanta oziroma trasanta in drugih meničnih zavezancev je samo zunanja in odseva le v dejstvu, da mora obstajati poleg poroštva določen dolg. Sicer pa menično poroštvo ustvarja abstraktno menično obveznost in je kot tako od glavne menične obveznosti neodvisno.

Title: Bill of Exchange Guaranteeing

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov