Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 
PRELISTAJ

letnik 2018, številka 3-4, 1. 7. 2018
> Kazalo

NA NASLOVNICI

Neposestna zastavna pravica in pomen njenega vpisa v register neposestnih zastavnih pravic

Nina Plavšak

Renato Vrenčur

Povzetek: Neposestna zastavna pravica enako kot hipoteka nastane in začne učinkovati že, ko zastavitelj v korist zastavnega upnika opravi ustrezen razpolagalni pravni posel - z zastavnim upnikom sklene sporazum o njeni ustanovitvi v obliki notarskega zapisa. Hkrati s tem začne učinkovati tudi v razmerju do drugih zastaviteljevih upnikov. Ti učinki nastanejo neodvisno od tega, ali je neposestna zastavna pravica predmet vpisa v register neposestnih zastavnih pravic. Register neposestnih zastavnih pravic nima značilnosti uradne evidence vseh stvarnopravnih razmerij glede določene premične stvari, kot je to značilno za zemljiško knjigo glede nepremičnin. Zato poznejši pridobitelj ravna pošteno in skrbno (dobroverno), če se opre na domnevo, da je zastavitelj, ki ima stvar v posesti, njen lastnik in da lastninska pravica na tej stvari ni omejena z nobeno izvedeno stvarno pravico, in ni dolžan preverjati v registru neposestnih zastavnih pravic, ali je morda ta stvar predmet neposestne zastavne pravice. Povedano drugače, če zastavitelj pozneje odsvoji stvar, ki je predmet neposestne zastavne pravice, neposestna zastavna pravica preneha, razen če je pridobitelj vedel, da je lastninska pravica na stvari omejena z neposestno zastavno pravico (drugi odstavek 11. člena in četrti odstavek 64. člena SPZ).
Edini učinek vpisa v register neposestnih zastavnih pravic je ta, da je podlaga za pravno fikcijo priglasitve terjatve, zavarovane z vpisano zastavno pravico, v izvršilnem postopku, v katerem je sodišče na predlog drugega upnika opravilo prodajo premičnin, ki so predmet neposestne zastavne pravice (172. člen v zvezi z drugim odstavkom 99. člena ZIZ).
Ključne besede: neposestna zastavna pravica, register neposestnih zastavnih pravic
Title: Non-Possessory Lien and Legal Effects of Its Entry in the Register of Non-possessory Liens
Abstract: In the same way as a mortgage, a non-possessory lien arises and takes effect when the owner of a movable property (pledgor), for the benefit of the pledge creditor, performs an appropriate legal transaction, i.e. enters into an agreement with the creditor on its establishment in the notarial form. At the same time, it also takes effect in relation to other pledgor's creditors. These effects arise independently of whether the non-possessory lien is the subject of an entry in the registry of non-possessory liens.
The registry of non-possessory liens does not have the characteristics of the official records of all proprietary legal relationships regarding movable things, as it is typical of the land register regarding real estate. Therefore, the subsequent acquirer shall be considered to have acted in good faith if he relies on the assumption that the seller who has the sold movable property in possession is its owner, and the sold property is not subject of a lien or other third party in-rem right. It thus follows that the subsequent acquirer is not required to verify in the registry of non-possessory liens whether the sold movable property is subject to any lien entered in this registry. In other words, if the pledgor subsequently disposes of pledged movable property, the non-possessory lien ceases unless the subsequent acquirer knows that the property he purchased is subject to the non-possessory lien.
The only effect of the entry in the register of non- possessory liens is that it is the basis for legal fiction of notification of claims secured by the non- possessory lien in an enforcement procedure, in which the court, on a proposal from another creditor, has sold the movable property subject of this non-possessory lien.
Key words: non-possessory lien, registry of non-possessory liens

Uporaba pravil pri oddaji mešanih javnih naročil

Vesna Kranjc

Povzetek: Pravo javnih naročil uporablja izraz mešana pogodba za posle, ki so sestavljeni iz delov, za katere veljajo različna pravna pravila javnega naročanja. Če so deli takšnega naročila objektivno neločljivi, se merodajna pravila načelno določijo glede na glavni predmet pogodbe. V primeru, ko gre za objektivno ločljivo naročilo, mora naročnik posel oddati po pravilih javnega naročanja, četudi posamezni del pomeni izjemo javnega naročanja. Prispevek obravnava različne vrste mešanih javnih naročil.
Ključne besede: javna naročila, javno naročanje blaga, storitev in gradenj, mešana javna naročila, sklop, ocenitev vrednosti javnega naročila
Title: The Application of Public Procurement Rules to Mixed Contracts
Abstract: Mixed procurement is a set of contracts which have as their subject two or more types of public procurement or public procurement part and non-public procurement part. If the parts which constitute the contract are objectively inseparable, the applicable rules are in principle determined with respect to the main subject of the contract. In cases of mixed contracts which can be objectively separated, contracting authorities must follow general public procurement rules, although a single part is excluded from public procurement regime. The paper discusses different types of mixed procurements.
Key words: public procurement, public supply contracts, public service contracts, public works contracts, mixed contracts, lot, estimated value of procurement

Pridobitev in odsvojitev "lastnih" zamenljivih obveznic in obveznic z delniško nakupno opcijo

Janez Vončina

Povzetek: Zamenljive obveznice in obveznice z delniško nakupno opcijo so mešane obveznice, katerih specifična značilnost je v tem, da imetnikom poleg običajnih pravic, značilnih za vsako obveznico (vračilo glavnice in plačilo pogodbenih obresti), dajejo upravičenje do pridobitve delnic družbe, ki je obveznice izdala. Ne glede na to posebno upravičenje zakon njihovega pridobivanja in (ponovnega) odsvajanja s strani družbe izdajateljice obveznic ne ureja. V zvezi s tem se zato zastavlja predvsem vprašanje, ali in v kakšnem obsegu pridejo pri takšnih transakcijah v poštev kodificirana pravila o lastnih delnicah. Družba lahko "lastne" obveznice pridobiva derivativno, vendar pravic iz obveznic ne more izvrševati. Še zlasti ne sme uresničiti zamenjalnega oziroma opcijskega upravičenja, ker bi to pomenilo nedovoljen vpis lastnih delnic. "Lastne" obveznice lahko družba v svoji posesti obdrži poljubno dolgo, kajti roki, predpisani za odsvojitev lastnih delnic, tukaj ne veljajo. Pri odsvajanju "lastnih" obveznic imajo obstoječi delničarji prednostno pravico do njihovega nakupa ob smiselni uporabi določb o prednostni pravici delničarjev pri odsvojitvi lastnih delnic.
Ključne besede: zamenljive obveznice, obveznice z delniško nakupno opcijo, mešane obveznice, lastne delnice, prednostna pravica delničarjev
Title: Acquisition and Disposal of »Own« Convertible Bonds and Bonds with Stock Purchase Warrant
Abstract: Convertible bonds and bonds with stock purchase warrant are hybrid bonds with a specific characteristic - their holders are, in addition to the repayment of principal and the payment of interest (rights, typical of any bonds), entitled to acquire shares of the company, which has issued the bonds. Irrespective of this special right, the law does not regulate the acquisition and disposal of these bonds on the part of the company that issues the bonds. In this connection, the question of whether and to what extent can such transactions be subject to codified rules on own shares, is raised. The company may acquire "own" bonds in a derivative way, but it may not, however, execute any rights on the basis of those bonds. Above all, it may not realize the conversional and optional right, as this would represent an unpermitted subscription of its own shares. "Own" bonds may remain in the company's possession for a random period of time, taking into account that legal time limits, concerning the disposal of own shares, do not apply here. When disposing of "own" bonds the existing shareholders have the pre-emptive right to purchase such bonds under a reasonable application of legal provisions on shareholders' preferential right by disposal of own shares.
Key words: convertible bonds, bonds with stock purchase warrant, hybrid bonds, own shares, preferential right of shareholders

Vinkulirane delnice in njihova prenosljivost

Miha Šlamberger

Povzetek: Vinkulirane delnice so v slovenski poslovni praksi dokaj redek pojav, predvsem pa je malo primerov, kjer bi se z njimi sklepale transakcije. Zato je treba pri uporabi zakonskih pravil o omejitvi prenosljivosti imenskih delnic upoštevati tujo poslovno in sodno prakso ter literaturo. Zlasti je to pomembno v primerih zunajsodne prodaje zastavljenih vinkuliranih delnic. V prispevku obravnavam vsebino vinkulacije, pogoje za prenos delnic in posledice, če soglasje ni podano. Posebej obravnavam primere originarne pridobitve vinkuliranih delnic.
Ključne besede: vinkulirane delnice, zunajsodna prodaja zastavljenih delnic, finančna zavarovanja, zavrnitev soglasja
Title: Shares with Limited Transferability
Abstract: Shares with limited transferability are rare in Slovene business practice, consequently, there is a small number of transactions with shares with limited transferability. Therefore, it is necessary to study the foreign business and judicial practice and literature when applying the legal rules of limited transferability. This is very important in cases of out-of-court enforcement of pledged shares with limited transferability. In this article, I am dealing with the content of limited transferability, conditions for the transfer of shares and consequences, if the permission for the transfer is not granted. A specific emphasis is given to the cases of a non domino disposition of shares with limited transferability.
Key words: shares with limited transferability, out-of-court enforcement of pledged shares, financial collateral, denied permission

Obveznosti ob izdaji bančne garancije

Maja Vesenjak

Povzetek: Avtorica pojasnjuje, da lahko neodvisno garancijo poleg banke izdajo še drugi izdajatelji, da mora biti garancija izdana v pisni obliki, da je neodvisna bančna garancija enostranski pravni posel in da nastopijo obveznosti iz garancije, ko ta zapusti sfero izdajatelja. Razlaga tudi, kdaj se šteje, da pisna izjava o izdaji bančne garancije zapusti sfero izdajatelja. V prispevku utemelji, da imajo razmerja med nalogodajalcem in banko garantom naravo mandatne pogodbe ter da obljuba banke, da bo izdala bančno garancijo, ni pravno obvezujoča.
Title: Guarantors Obligations
Ključne besede: neodvisna bančna garancija, bančna garancija na prvi poziv, izdajatelj garancije, naročilo za izdajo bančne garancije, izdaja bančne garancije
Abstract: The author elaborates on issuers of bank guarantees which are not banks. The article sets out the main criteria of an independent bank guarantee, such as the written form, the fact that a bank guarantee is a unilateral contract which imposes liabilities on parties upon issuance of a bank guarantee. The author argues that the relationship between the applicant and the bank guarantor has the nature of the mandatory contract and that the bank's promise to issue a bank guarantee is not legally binding.
Key words: independent bank guarantee, guarantee on first demand, guarantor, request for the issue of the guarantee, issue of the guarantee

VSEBINA

Vsebina

stran 413 Nina Plavšak, Renato Vrenčur Neposestna zastavna pravica in pomen njenega vpisa v register neposestnih zastavnih pravic Non-Possessory Lien and Legal Effects of Its Entry in the Register of Non-possessory Liens stran 462 Vesna Kranj

Nina Plavšak, Renato Vrenčur

Povzetek: Neposestna zastavna pravica enako kot hipoteka nastane in začne učinkovati že, ko zastavitelj v korist zastavnega upnika opravi ustrezen razpolagalni pravni posel - z zastavnim upnikom sklene sporazum o njeni ustanovitvi v obliki notarskega zapisa. Hkrati s tem začne učinkovati tudi v razmerju do drugih zastaviteljevih upnikov. Ti učinki nastanejo neodvisno od tega, ali je neposestna zastavna pravica predmet vpisa v register neposestnih zastavnih pravic. Register neposestnih zastavnih pravic nima značilnosti uradne evidence vseh stvarnopravnih razmerij glede določene premične stvari, kot je to značilno za zemljiško knjigo glede nepremičnin. Zato poznejši pridobitelj ravna pošteno in skrbno (dobroverno), če se opre na domnevo, da je zastavitelj, ki ima stvar v posesti, njen lastnik in da lastninska pravica na tej stvari ni omejena z nobeno izvedeno stvarno pravico, in ni dolžan preverjati v registru neposestnih zastavnih pravic, ali je morda ta stvar predmet neposestne zastavne pravice. Povedano drugače, če zastavitelj pozneje odsvoji stvar, ki je predmet neposestne zastavne pravice, neposestna zastavna pravica preneha, razen če je pridobitelj vedel, da je lastninska pravica na stvari omejena z neposestno zastavno pravico (drugi odstavek 11. člena in četrti odstavek 64. člena SPZ). Edini učinek vpisa v register neposestnih zastavnih pravic je ta, da je podlaga za pravno fikcijo priglasitve terjatve, zavarovane z vpisano zastavno pravico, v izvršilnem postopku, v katerem je sodišče na predlog drugega upnika opravilo prodajo premičnin, ki so predmet neposestne zastavne pravice (172. člen v zvezi z drugim odstavkom 99. člena ZIZ). Ključne besede: neposestna zastavna pravica, register neposestnih zastavnih pravic
Title: Non-Possessory Lien and Legal Effects of Its Entry in the Register of Non-possessory Liens Abstract: In the same way as a mortgage, a non-possessory lien arises and takes effect when the owner of a movable property (pledgor), for the benefit of the pledge creditor, performs an appropriate legal transaction, i.e. enters into an agreement with the creditor on its establishment in the notarial form. At the same time, it also takes effect in relation to other pledgor's creditors. These effects arise independently of whether the non-possessory lien is the subject of an entry in the registry of non-possessory liens. The registry of non-possessory liens does not have the characteristics of the official records of all proprietary legal relationships regarding movable things, as it is typical of the land register regarding real estate. Therefore, the subsequent acquirer shall be considered to have acted in good faith if he relies on the assumption that the seller who has the sold movable property in possession is its owner, and the sold property is not subject of a lien or other third party in-rem right. It thus follows that the subsequent acquirer is not required to verify in the registry of non-possessory liens whether the sold movable property is subject to any lien entered in this registry. In other words, if the pledgor subsequently disposes of pledged movable property, the non-possessory lien ceases unless the subsequent acquirer knows that the property he purchased is subject to the non-possessory lien. The only effect of the entry in the register of non- possessory liens is that it is the basis for legal fiction of notification of claims secured by the non- possessory lien in an enforcement procedure, in which the court, on a proposal from another creditor, has sold the movable property subject of this non-possessory lien. Key words: non-possessory lien, registry of non-possessory liens

Vesna Kranjc

Povzetek: Pravo javnih naročil uporablja izraz mešana pogodba za posle, ki so sestavljeni iz delov, za katere veljajo različna pravna pravila javnega naročanja. Če so deli takšnega naročila objektivno neločljivi, se merodajna pravila načelno določijo glede na glavni predmet pogodbe. V primeru, ko gre za objektivno ločljivo naročilo, mora naročnik posel oddati po pravilih javnega naročanja, četudi posamezni del pomeni izjemo javnega naročanja. Prispevek obravnava različne vrste mešanih javnih naročil. Ključne besede: javna naročila, javno naročanje blaga, storitev in gradenj, mešana javna naročila, sklop, ocenitev vrednosti javnega naročila
Title: The Application of Public Procurement Rules to Mixed Contracts Abstract: Mixed procurement is a set of contracts which have as their subject two or more types of public procurement or public procurement part and non-public procurement part. If the parts which constitute the contract are objectively inseparable, the applicable rules are in principle determined with respect to the main subject of the contract. In cases of mixed contracts which can be objectively separated, contracting authorities must follow general public procurement rules, although a single part is excluded from public procurement regime. The paper discusses different types of mixed procurements. Key words: public procurement, public supply contracts, public service contracts, public works contracts, mixed contracts, lot, estimated value of procurement

Janez Vončina

Povzetek: Zamenljive obveznice in obveznice z delniško nakupno opcijo so mešane obveznice, katerih specifična značilnost je v tem, da imetnikom poleg običajnih pravic, značilnih za vsako obveznico (vračilo glavnice in plačilo pogodbenih obresti), dajejo upravičenje do pridobitve delnic družbe, ki je obveznice izdala. Ne glede na to posebno upravičenje zakon njihovega pridobivanja in (ponovnega) odsvajanja s strani družbe izdajateljice obveznic ne ureja. V zvezi s tem se zato zastavlja predvsem vprašanje, ali in v kakšnem obsegu pridejo pri takšnih transakcijah v poštev kodificirana pravila o lastnih delnicah. Družba lahko "lastne" obveznice pridobiva derivativno, vendar pravic iz obveznic ne more izvrševati. Še zlasti ne sme uresničiti zamenjalnega oziroma opcijskega upravičenja, ker bi to pomenilo nedovoljen vpis lastnih delnic. "Lastne" obveznice lahko družba v svoji posesti obdrži poljubno dolgo, kajti roki, predpisani za odsvojitev lastnih delnic, tukaj ne veljajo. Pri odsvajanju "lastnih" obveznic imajo obstoječi delničarji prednostno pravico do njihovega nakupa ob smiselni uporabi določb o prednostni pravici delničarjev pri odsvojitvi lastnih delnic. Ključne besede: zamenljive obveznice, obveznice z delniško nakupno opcijo, mešane obveznice, lastne delnice, prednostna pravica delničarjev Title: Acquisition and Disposal of »Own« Convertible Bonds and Bonds with Stock Purchase Warrant Abstract: Convertible bonds and bonds with stock purchase warrant are hybrid bonds with a specific characteristic - their holders are, in addition to the repayment of principal and the payment of interest (rights, typical of any bonds), entitled to acquire shares of the company, which has issued the bonds. Irrespective of this special right, the law does not regulate the acquisition and disposal of these bonds on the part of the company that issues the bonds. In this connection, the question of whether and to what extent can such transactions be subject to codified rules on own shares, is raised. The company may acquire "own" bonds in a derivative way, but it may not, however, execute any rights on the basis of those bonds. Above all, it may not realize the conversional and optional right, as this would represent an unpermitted subscription of its own shares. "Own" bonds may remain in the company's possession for a random period of time, taking into account that legal time limits, concerning the disposal of own shares, do not apply here. When disposing of "own" bonds the existing shareholders have the pre-emptive right to purchase such bonds under a reasonable application of legal provisions on shareholders' preferential right by disposal of own shares. Key words: convertible bonds, bonds with stock purchase warrant, hybrid bonds, own shares, preferential right of shareholders

Miha Šlamberger

Povzetek: Vinkulirane delnice so v slovenski poslovni praksi dokaj redek pojav, predvsem pa je malo primerov, kjer bi se z njimi sklepale transakcije. Zato je treba pri uporabi zakonskih pravil o omejitvi prenosljivosti imenskih delnic upoštevati tujo poslovno in sodno prakso ter literaturo. Zlasti je to pomembno v primerih zunajsodne prodaje zastavljenih vinkuliranih delnic. V prispevku obravnavam vsebino vinkulacije, pogoje za prenos delnic in posledice, če soglasje ni podano. Posebej obravnavam primere originarne pridobitve vinkuliranih delnic. Ključne besede: vinkulirane delnice, zunajsodna prodaja zastavljenih delnic, finančna zavarovanja, zavrnitev soglasja
Title: Shares with Limited Transferability Abstract: Shares with limited transferability are rare in Slovene business practice, consequently, there is a small number of transactions with shares with limited transferability. Therefore, it is necessary to study the foreign business and judicial practice and literature when applying the legal rules of limited transferability. This is very important in cases of out-of-court enforcement of pledged shares with limited transferability. In this article, I am dealing with the content of limited transferability, conditions for the transfer of shares and consequences, if the permission for the transfer is not granted. A specific emphasis is given to the cases of a non domino disposition of shares with limited transferability. Key words: shares with limited transferability, out-of-court enforcement of pledged shares, financial collateral, denied permission

Maja Vesenjak

Povzetek: Avtorica pojasnjuje, da lahko neodvisno garancijo poleg banke izdajo še drugi izdajatelji, da mora biti garancija izdana v pisni obliki, da je neodvisna bančna garancija enostranski pravni posel in da nastopijo obveznosti iz garancije, ko ta zapusti sfero izdajatelja. Razlaga tudi, kdaj se šteje, da pisna izjava o izdaji bančne garancije zapusti sfero izdajatelja. V prispevku utemelji, da imajo razmerja med nalogodajalcem in banko garantom naravo mandatne pogodbe ter da obljuba banke, da bo izdala bančno garancijo, ni pravno obvezujoča.
Title: Guarantors Obligations Ključne besede: neodvisna bančna garancija, bančna garancija na prvi poziv, izdajatelj garancije, naročilo za izdajo bančne garancije, izdaja bančne garancije Abstract: The author elaborates on issuers of bank guarantees which are not banks. The article sets out the main criteria of an independent bank guarantee, such as the written form, the fact that a bank guarantee is a unilateral contract which imposes liabilities on parties upon issuance of a bank guarantee. The author argues that the relationship between the applicant and the bank guarantor has the nature of the mandatory contract and that the bank's promise to issue a bank guarantee is not legally binding. Key words: independent bank guarantee, guarantee on first demand, guarantor, request for the issue of the guarantee, issue of the guarantee

Marko Zupanc

Povzetek: Temeljni namen članka je naročnikom, ponudnikom in vsem drugim udeležencem postopkov javnega naročanja (ter njihovim pooblaščencem) primerjalno - skozi obstoječo prakso in na konkretnih primerih odločitev - pomagati razumeti, kdaj je obrazložitev naročnikove odločitve, sprejeta v postopku javnega naročanja, ustrezna (in kdaj ni). Naročnikom zato, ker bodo zaradi ustreznih obrazložitev odločitev, ki jih sprejemajo, prejeli manj zahtevkov za revizijo (in hitreje izvedli postopek javnega naročanja, kar je gotovo eden od njihovih bistvenih ciljev), ponudnikom in drugim udeležencem postopkov javnega naročanja pa, ker bodo lažje ugotovili in se odločili, v katerih primerih je smiselno vložiti zahtevek za revizijo in plačati takso za postopek pravnega varstva, v katerih primerih pa tega ni smiselno storiti. V članku se bomo seznanili s prakso sodišč Evropske unije, in sicer skozi sodbe, v katerih so ta odločala o skladnosti obrazložitev naročnikovih odločitev v postopkih javnega naročanja s pravom Evropske unije. Ključne besede: javno naročanje, odločitev naročnika, navedba razlogov
Title: Statement of Reasons of the National Authority’s Decisions in Public Procurement Procedures According to the Practice of the Courts of the European Union Abstract: The basic purpose of the article is to help contracting entities, tenderers and all other participants in public procurement procedures (and their representatives) understand comparatively - through existing practice and on concrete examples of decisions -in which cases a contracting authority's decision, accepted in the public procurement procedures, is appropriate (and in which cases it is not appropriate). Contracting entities, due to the appropriate explanations of the decisions that they accept, may receive less review claims (this will lead to a faster execution of the public procurement procedures which is certainly one of the contracting authority's essential objectives). Tenderers and other participants in public procurement procedures, on the other hand, may receive fewer review claims due to the fact that they will find it easier to find out and easier to decide in which cases it is reasonable to file a review claim and pay a fee for a legal protection in reviewing public procurement award procedures and in which cases it does not make sense to do so. In this article, we will become acquainted with the practice of the courts of the European Union through judgments in which the courts of the European Union have decided on the conformity of statement of reasons in the contracting authorities' decisions in public procurement procedures with the law of the European Union. Key words: public procurement procedures, national authority's decisions, statement of reasons

Luka Šilc

Povzetek: Avtor predstavi aro skozi različne sodne odločitve slovenskih sodišč. Po splošnem teoretičnem uvodu še posebej obravnava ločevanje are od avansa in poudari pomembnost jasnosti in nedvoumnosti dogovora o ari. Po analizi akcesorne narave are sledi razlaga institutov odstopnine in are kot odstopnine ter predstavitev njunih razlik, saj gre za na videz podobna instituta, ki pa se med seboj vendarle bistveno razlikujeta. Nadalje izvemo, da je aro mogoče veljavno dogovoriti tudi v zvezi s predpogodbo - čeprav zakon tega vprašanja ne ureja, je stališče sodne prakse jasno. Nato je v članku predstavljeno, kakšne so sankcije in kdo ima možnost njihove izbire v primeru neizpolnitve pogodbe, za konec pa avtor obravnava tudi problematiko prevelike are. Ključne besede: ara, avans, akcesorna narava, odstopnina, predpogodba, neizpolnitev pogodbe, sankcije, prevelika ara
Title: Earnest - Analysis of Judicial Decisions Abstract: The author presents earnest through some judicial decisions of Slovenian courts. After a general theoretical introduction, he discusses the differences between earnest and advance and emphasizes the importance of clarity of an agreement on earnest. After the analysis of its accessory nature, the explanation of withdrawal money and earnest as withdrawal money, as the author points out the differences between them, follows. We get to know that an earnest can be agreed upon the conclusion of a pre-contract, because even though the Obligations Code does not give a definitive answer to this question the judicial practice is clear. The author also presents sanctions in the case of a non-performance of a contract, and at the end, he deals with the problematics of excessively large earnest. Key words: earnest, advance, accessory nature, withdrawal money, precontract, non-performance of a contract, sanctions, excessively large earnest

Franci Avsec

Povzetek: V letu 2017 je skupina profesorjev zadružnega prava iz sedmih evropskih držav (Finske, Francije, Italije, Nemčije, Španije, Portugalske in Združenega kraljestva) objavila Načela evropskega zadružnega prava (PECOL), ki opredeljujejo definicijo zadruge, zadružne vrednote in načela, ki jih je proglasila Mednarodna zadružna zveza v svoji Izjavi o zadružni istovetnosti iz leta 1995. Načela PECOL razlikujejo zadruge, ki delujejo pretežno v korist svojih članov kot uporabnikov, dobaviteljev ali delavcev (v osnutku PECOL poimenovane kot vzajemne zadruge), in zadruge, ki pretežno delujejo v korist skupnosti (splošnokoristne zadruge). Medtem ko zadruge iz prve skupine lahko delijo med člane samo tiste pozitivne rezultate poslovanja, ki izhajajo iz članskih zadružnih poslov (presežek), in ne drugih (dobiček), sta delitev presežka in dobička splošnokoristnim zadrugam prepovedana. PECOL določajo nedeljivost za čista sredstva, ki v primeru prenehanja zadruge ostanejo po poplačilu upnikov in razdelitvi nominalne vrednosti deležev ter morebitnih deljivih rezerv med člane. Vse zadruge lahko plačujejo na vplačani kapital omejeno nadomestilo ("obresti"). Prispevek primerja glavne rešitve načel PECOL z zadružnim pravom v Sloveniji in nekaterih drugih evropskih državah ter se zaključi z ugotovitvijo, da je ob obstoječih razlikah med zadružnimi predpisi v Evropi širša zakonodajna harmonizacija s temi načeli malo verjetna, tudi zato, ker je povezana še z drugimi pravnimi področji, od bilančnega in davčnega do ustavnega prava. Ključne besede: Načela evropskega zadružnega prava (PECOL), socialna podjetja, splošnokoristne zadruge, zadružno pravo
Title: The Principles of European Cooperative Law (PECOL) Abstract: In 2017, a group of cooperative law scholars from seven European countries (Finland, France, Germany, Italy, Spain, Portugal and the United Kingdom) published the following document Principles of European Cooperative Law (PECOL); the principles elaborate on legal definition of a cooperative, cooperative values and principles as proclaimed by the International Cooperative Alliance in its Statement on Cooperative Identity from 1995. The PECOL forms a distinction between cooperatives that operate mainly in the interest of their members as consumers, suppliers and workers (in the draft version of PECOL named: mutual cooperatives), on one hand, and cooperatives operating mainly in general interest of the community (general interest cooperatives), on the other. While cooperatives belonging to the former group may distribute among members only those positive economic results that originate from member cooperative transactions (surplus) and not from other transactions (profits), the distribution of surplus and profits is prohibited to general interest cooperatives. The net assets, after the creditors are paid and the nominal value of shares and eventual divisible reserves are distributed among the members of a wound up cooperative, are also indivisible. All cooperatives are allowed to pay limited interest on paid-in shares. The paper compares main provisions of PECOL with the cooperative law in Slovenia and several other European countries, and concludes that, given the existing differences between cooperative laws in Europe, a broader legislative harmonization with PECOL is not probable, which is also due to the fact that it would require adjustments in other legal disciplines, ranging from accountancy and tax law to constitutional law. Key words: cooperative law, general interest cooperatives, Principles of European Cooperative Law (PECOL), social enterprises

Iz prakse za prakso

Irena Prodan

1. Uvod Kohezijska politika EU zajema vse razvojne aktivnosti, programe in ukrepe na ravni države, regionalni ravni in ravni lokalnih skupnosti, ki so usklajeni in sofinancirani iz EU, vse z namenom doseganja razvojnih ciljev in skladnega regionalnega razvoja. Kohezijska politika se opredeljuje kot razvojna politika, katere cilj je pospeševanje rasti, zagotavljanje enakih priložnosti, zmanjševanje gospodarskih in socialnih razlik na celotnem območju EU, tako med državami članicami znotraj EU kot med regijami znotraj posameznih držav članic. Gre za redistributivno politiko, saj je del finančnih sredstev namenjenih prerazdelitvi od ene družbene skupine k drugi. Vsaka država članica iz evropskega proračuna pridobi del sredstev iz skladov kot pomoč, in sicer v skladu s kriteriji upravičenosti ter upoštevaje načelo solidarnosti, saj se prispevki posamezne države v evropski proračun porazdelijo med manj razvite regije.

Recenzija

Marko Zaman

Avtorji nove knjige v zbirki Sodobno stvarno pravo so se odločili sistematično in poglobljeno analizirati pravne položaje, ki v praksi nastajajo v zvezi z institutom zastavne pravice, in sicer tako na abstraktni kot na povsem konkretni ravni - z obravnavo izbranih podvrst zastavnih pravic. Praksa je namreč pokazala, da je področje stvarnega prava dinamično, pravna pravila Stvarnopravnega zakonika (SPZ) in dogmatski pristop nekaterih uporabnikov prava pa razvojnemu tempu in potrebam pravne prakse ne sledijo. Prav to je cilj monografije, saj se avtorji zavedajo, da je sodobno stvarno pravo na neki način preseglo pravne položaje, kakršni so obstajali ob nastanku SPZ.

Sodna praksa

Člen 95 ZJN-3 uzakonja dopusten obseg sprememb pogodbe o javnem naročilu, ne da bi bilo zato potrebno izvesti nov postopek javnega naročanja (prvi odstavek), hkrati pa v četrtem odstavku vnaša splošno pravilo (izpodbojno domnevo), po katerem se šteje sprememba za bistveno, če se zaradi nje pogodba o javnem naročilu znatno razlikuje od prvotno oddanega naročila in (ii) taksativno našteva primere, v katerih se šteje sprememba za bistveno (neizpodbojne domneve). ZJN-3, ki je glede na pravila Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) lex specialis, šteje rok za bistveno sestavino pogodbe o javnem naročilu, kar je možno razbrati iz četrtega odstavka 67. člena ZJN-3. Po tem členu mora pogodba o javnem naročilu med drugim vsebovati tudi rok veljavnosti pogodbe, kar je možno razumeti kot časovni okvir za dobavo blaga, izvedbo storitve ali gradnje po pogodbi o javnem naročilu.

V primerih, ko izrečena grožnja (na podlagi katere je tisti, ki jo je izrekel celo obsojen za kaznivo dejanje izsiljevanja) jasno in očitno nasprotuje tako temeljnim ustavnim načelom kot prisilnim predpisom, ne more biti dvoma o tem, da je pogodba, podpisana zgolj zaradi strahu, ki ga je takšna grožnja povzročila, (lahko) nična (86. člen OZ). V primeru, ko je bila tako ob postavitvi zahtevka kot ob izdaji sodbe sodišča prve stopnje izbrana vrsta pravnega varstva skladna z uveljavljeno sodno prakso, je zavrnitev zahtevka zgolj zaradi njene spremembe, nesprejemljiva.

Najemnik, ki v pravdi nastopa kot tožena stranka in ki odklanja plačilo dela najemnine zaradi stvarne napake v najem vzete stvari, v primeru, če želi uveljaviti zahtevek za znižanje najemnine, ni dolžan vložiti nasprotne (oblikovalne) tožbe, saj za uveljavitev takšnega upravičenja zadošča ugovor.

Pri presoji razlikovalnosti firm je treba upoštevati celovito dojemanje povprečnega potrošnika. Za kupca je odločilen vtis oziroma zaznava, ki jo vzbudi fantazijska sestavina firme, saj jo le-ta najbolj karakterizira in individualizira. Označba dejavnosti ni nepomembna, vendar pa ne more opravljati tako pomembne funkcije pri individualizaciji firme kot fantazijska sestavina.

Cesijo ureja sedaj veljavni Obligacijski zakonik (v nadaljevanju OZ) v členih 417 do 426. OZ je nadomestil prej veljavni Zakon o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR). Že ureditev cesije v ZOR, kot tudi ureditev v OZ, je celovita. Urejen je tudi primer izpolnitve terjatve odstopniku. Stališče sodišča druge stopnje, ki je pravno pravilo, ki ureja cesijo oziroma pomen pripoznave terjatve prevzemniku, iskalo izven sedaj veljavne celovite ureditve cesije v določbah, ki niso več veljavne, je materialno pravno zmotno. Ni namreč najti razloga, zakaj ZOR in nato OZ sporne določbe ODZ ne bi prevzel v svojo ureditev, v kolikor bi bil to namen zakonodajalca. Prenašanje neveljavnih pravnih pravil v pravni red, ki določeno razmerje ureja tako, da prejšnjo ureditev nadomesti, pa je v konkretnem primeru v nasprotju z namenom, zaradi katerega je bil nov zakon sprejet.

Organ mora zagotoviti dostop do informacij javnega značaja tako, da prosilec pridobi dostop do podatkov v elektronski obliki ob uporabi tistih orodij, ki jih sicer pri svojem delu lahko uporabijo osebe, ki so te podatke v okviru izvrševanja svojih nalog v organu ustvarile oziroma pridobile.

V delniških družbah sklep skupščine ni predpostavka (pogoj) za uveljavljanje odškodninskega (tožbenega) zahtevka zoper bivše (ali aktualne) člane organe vodenja in nadzora.

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov