Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 
PRELISTAJ

letnik 2019, številka 3-4, 1. 6. 2019
> Kazalo

NA NASLOVNICI

Odgovornost organov vodenja in nadzora po splošnih korporacijskih pravilih in odgovornost organov vodenja in nadzora odvisne družbe pri dejanskih koncernih

Žiga Cvetko

Povzetek: Odgovornost organov vodenja in nadzora je eno ključnih vprašanj korporacijskega prava. V prispevku se avtor ukvarja s splošno korporacijsko odgovornostjo organov vodenja in nadzora po 263. členu ZGD-1. Obravnava jo tako, da predstavi pomen pravila podjetniške presoje po veljavni ureditvi. Pri tem se ukvarja tudi z zahtevki zoper organe vodenja in nadzora ter s tem povezanimi stroški. Ugotavlja, kakšen je vpliv na dejansko uveljavljanje takih zahtevkov v praksi ter kakšne so možne spremembe za njihovo lažje in učinkovitejše uveljavljanje. Predstavi tudi odgovornost organov odvisne družbe pri dejanskem koncernu po 548. členu ZGD-1, ki je del koncernskega prava in je namenjena predvsem varovanju manjšinskih delničarjev, odvisne družbe in upnikov odvisne družbe. Opredeli se do trenutno veljavne dikcije 548. člena na podlagi obveznosti in odgovornosti, ki jih imajo organi vodenja in nadzora odvisne družbe pri sestavi in pregledu poročila o odvisnosti. Odgovornost organov odvisne družbe pri dejanskem koncernu ne izpodriva splošne korporacijske odgovornosti organov vodenja in nadzora, zato je poznavanje slednje nujno za razumevanje odgovornosti organov odvisne družbe pri dejanskih koncernih. Celovita predstavitev obeh institutov bralcu ponudi zaokrožen pregled nad odgovornostjo organov vodenja in nadzora tako v primeru, ko je družba vključena v dejanski koncern, kot v primeru, da ni. Avtor se opredeli tudi do uveljavljanja zahtevkov manjšinskih delničarjev, odvisne družbe in upnikov. Glede tega pri dejanskem koncernu opozori na nujnost analogne uporabe pravil o povrnitvi stroškov v zvezi s tožbo v imenu družbe na zahtevo manjšine po 328. členu ZGD-1, v katerem je predvidena obveznost družbe, da založi predujem za kritje sodnih stroškov. Posebne obravnave so deležne tudi manjšinske pravice v zvezi z uveljavljanjem odgovornosti organov vodenja in nadzora. Na koncu prispevka avtor sistematično strne vse ugotovitve in se do njih opredeli ter poda svoje predloge za spremembe zakona.

Ključne besede: odgovornost organov vodenja in nadzora, dejanski koncern, odvisna družba, odgovornost organov odvisne družbe, uveljavljanje zahtevkov, actio pro socio, stroški

Title: Liability of Management and Supervisory Bodies according to General Corporate Rules and Liability of Controlled Company's Management and Supervisory Bodies in De Facto Groups


Abstract: The responsibility of management and supervisory bodies is one of the key issues of corporate law. In the subject paper, the author deals with the general corporate responsibility of management and supervisory bodies under Article 263 of the Companies Act (ZGD-1) by presenting the importance of the business judgment rule under the applicable regulation. Issues of claims against management and supervisory bodies, as well as related costs, are also raised. In this regard, the author determines the effect on the actual implementation of such claims in practice and possible changes for their easier and more effective enforcement. The author also presents the responsibility of controlled company''s bodies in a de facto group under Article 548 of ZGD-1, which is part of concern law and primarily serves the protection of minority shareholders, controlled companies and its creditors. The author defines the current diction of Article 548 of ZGD-1 by outlining the obligations and responsibilities of managing and supervisory bodies of controlled companies when drafting and reviewing the report on relations with affiliated companies. The responsibility of controlled company''s bodies in a de facto group does not eliminate the general corporate responsibility of management and supervisory bodies. Therefore, an understanding of the general corporate responsibility of management and supervisory bodies is crucial for understanding the responsibilities of a controlled company in a de facto group. Through a comprehensive presentation of both institutes, the reader is provided with a complete overview of the responsibility of management and supervisory bodies, both when the company is included in a de facto group and when it is not. The author also defines the application of claims by minority shareholders, controlled companies and creditors. Regarding the question of covering the legal costs in cases of a de facto group, the author also emphasises the need for mutatis mutandis application of the rules on reimbursement of expenses in case of a lawsuit on behalf of a company at the request of minority shareholders under Article 328 of ZGD-1. This article provides for an obligation for the company to make an advance payment to cover legal costs. Minority rights in exercising the responsibility of the management and control bodies also are discussed in this paper. In closing, the author systematically summarises all the findings and reviews them. The author also submits proposals for changes of the Companies Act (ZGD-1).

Keywords: responsibility of management and supervisory bodies, de facto group, responsibility of controlled company''s bodies, implementation of claims, actio pro socio, legal costs

Posledice ukinitve registrskih računov za vinkulirane delnice

Borut Leskovec

Žiga Urankar

Povzetek: Posebnost slovenske privatizacije je bila, da smo delničarji na podlagi pridobljenih certifikatov lahko postali praktično vsi. Zato je v Sloveniji neobičajno veliko imetnikov, ki imajo manjše število vrednostnih papirjev. Vrednostne papirje imajo tudi posamezniki, ki jim za delnice ni dosti mar ali ki so celo že pozabili, da jih imajo. Do leta 2015 so imeli številni taki posamezniki svoje delnice na registrskih računih, ki so bili odprti neposredno pri KDD. Leta 2015 pa je zakonodajalec odločil, da se registrski računi ukinejo. Imetniki so morali delnice prenesti na trgovalne račune, vendar za nekatere s tem povezani stroški niso bili sprejemljivi. Takšni imetniki so se lahko delnicam odrekli, te pa so bile prenesene na poseben račun za opustitev, s katerega jih je v določenem obdobju lahko prevzel, kdorkoli je hotel. To je izkoristilo predvsem eno izmed združenj malih delničarjev, ki je množično prevzemalo opuščene delnice. Med njimi pa so bile tudi vinkulirane delnice, torej delnice, za prenos katerih je potrebno dovoljenje družbe izdajateljice. Članek odgovarja na vprašanje, kakšen status imajo delničarji, ki so vinkulirane delnice pridobili z računa za opustitev, ne da bi pridobili dovoljenje družbe za prenos.

Ključne besede: vrednostni papirji, delnice, vinkulacija, registrski računi

Title: Consequences of Termination of Registry Accounts on Shares with Restricted Transferability

Abstract: Peculiar to the Slovenian voucher privatisation, almost everyone was able to become a shareholder. An unusually large number of shareholders in Slovenia therefore own a small number of shares. Shares are also owned by individuals who do not particularly care about their shares or have even forgotten that they own any shares. Until 2015, many of these individuals held their shares in registry accounts that were opened directly with the Central Securities Clearing Corporation (KDD). In 2015, however, the legislator decided to abolish the registry accounts. Shareholders were required to transfer their shares into trading accounts, but some shareholders refused to incur the costs of such transfer. These shareholders were able to give up their shares, which were then transferred into a special abandoning account from which anyone was able to acquire the shares during a certain period. This was primarily utilised by one of the minority shareholders'' associations that acquired a large number of these abandoned shares. Among these shares were also shares with restricted transferability, the transfer of which requires a consent by the issuing company. This article answers the question of the status of those shareholders who have acquired the shares with restricted transferability from the abandoning account without obtaining a consent for the transfer by the issuing company.

Keywords: securities, shares, restriction of transferability, registry accounts

Pravni vidiki in pasti družbeno odgovornega poslovanja podjetij

Maksimilijan Gale

Povzetek: Prispevek obravnava pravne vidike družbeno odgovornega poslovanja podjetij. Predstavljena sta pravna ureditev tega področja in njen vpliv na poslovanje podjetij. Avtor pri tem ugotavlja, da koncept družbeno odgovornega poslovanja trenutno ni usmerjen v nevtralizacijo negativnih eksternalij, čemur naj bi bil v prvi vrsti namenjen, ampak je le eno izmed sredstev, ki jih podjetja uporabljajo za krepitev lastne blagovne znamke in povečanje dobička. Zato je pojasnjeno, zakaj je trenutna ureditev z vidika družbeno odgovornega poslovanja problematična in zakaj ni ustrezno, da podjetja razumejo koncept družbeno odgovornega poslovanja na tak način. Prispevek ob tem ponuja potencialne rešitve, kako navedeno področje de lege ferenda urediti tako, da obravnavanih anomalij ne bi bilo.

Ključne besede: družbeno odgovorno poslovanje, CSR, odgovornost, poslovni primer, prostovoljni koncept, negativne eksternalije, nevtralizacija

Title: Legal Aspects and Pitfalls of Corporate Social Responsibility

Abstract: The article discusses legal aspects of corporate social responsibility concept. The author presents the current regulation in this area and its impacts on business operations. As he points out, the current concept of corporate social responsibility is not directed towards the neutralisation of company?s negative externalities, as it should be, but it is rather about marketing and brand-building purposes. For these reasons, the article highlights the issues of current regulation from the perspective of corporate social responsibility and clarifies why the current understanding and usage of corporate social responsibility concept, as currently employed by companies, is inappropriate. Finally, in order to prevent future anomalies, potential de lege ferenda solutions to all issues discussed in the article are presented.

Keywords: corporate social responsibility, CSR, responsibility, business case, voluntary concept, negative externalities, neutralisation

Vprašanje neodvisnosti delavskih predstavnikov v organih nadzora

Anja Strojin Štampar

Valentina Franca

Povzetek: Članek obravnava pojem neodvisnosti predstavnikov delavcev v organih družbe, ki so v dvojni vlogi predstavnikov zaposlenih in članov nadzornega organa. Vprašanje je analizirano z vidikov korporativnega upravljanja in sistema delavskega soupravljanja. Zakon, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju gospodarskih družb, ne določa izrecno njihovih nalog, ampak se sklicuje na zakon o gospodarskih družbah, ki predpisuje osebno izvajanje korporacijskopravnih mandatov in ravnanje v skladu z interesi družbe. Prispevek analizira tudi zakonske določbe in priporočila dobre prakse glede odpravljanja in upravljanja nasprotij interesov v gospodarskih družbah. Ravno tako so predstavljeni izsledki empirične raziskave, ki kažejo na različno razumevanje neodvisnosti delavskih predstavnikov v organih nadzora in posledično na različne pristope k obvladovanju teh situacij. Ugotovitve tako izvedene analize nakazujejo pravne in praktične dileme glede neodvisnosti predstavnikov zaposlenih v organih nadzora, kar je lahko osnova za morebitne zakonske spremembe kot tudi za nadaljnje raziskave tega kompleksnega področja.

Ključne besede: delavski predstavniki v organih nadzora, neodvisnost, nasprotje interesov, nadzorni svet, upravni odbor, svet delavcev

Title: The Issue of Independence of Board-Level Employee Representatives

Abstract: This article examines the concept of independence of board-level employee representatives in their dual role as employee representatives and members of supervisory bodies. The issue has been analysed from the perspective of corporate governance and from the perspective of workers'' participation in company management. The act governing workers'' participation in management of corporate entities does not explicitly define their tasks, but rather refers to the Companies Act, which prescribes personal execution of corporate terms of office and acting in accordance with the interests of the company. The article provides an analysis of the legal provisions and recommendations of best practice for the elimination and management of conflicts of interest in corporate entities. The article also presents the findings of an empirical research that reveals different interpretations of independence of board-level employee representatives and consequently different approaches to addressing such situations. The results of the analysis raised legal and practical concerns about the independence of board-level employee representatives, which could serve as the basis for possible legislative changes and further research of this complex subject matter.

Keywords: board-level employee representatives, independence, conflict of interest, supervisory board, board of directors, works council

Nekatera vprašanja glede izvedbe skupščine delniške družbe: točka dnevnega reda, predlog sklepa, protipredlogi delničarjev, volilni predlogi delničarjev

Marijan Kocbek

Vprašanja:
1. Kdo vse je lahko upravičen predlagatelj točk dnevnega reda in predloga sklepov skupščine? Ali je lahko to tudi zgolj eden ali dva največja delničarja?
2. Ali morata delničarja, ki predlagata točko dnevnega reda o imenovanju članov nadzornega sveta, ob tem hkrati podati tudi predloge kandidatov in obrazložitve? Kakšne so pravne posledice glede veljavnosti sklepa o izvolitvi članov upravnega odbora, če se podajo predlogi (imena kandidatov) in obrazložitve šele na skupščini?
3. Ali morata direktorja družb največjih delničarjev za glasovanje na skupščini d. d. pridobiti soglasje kateregakoli organa njune družbe in ali je potrebno, da pridobita soglasje organov teh družb za oblikovanje predlogov točk dnevnega reda in predlogov sklepov skupščine d. d.? Ali sta pri tem samostojna ali morata sklicati skupščino oziroma pridobiti soglasje nadzornega sveta?

VSEBINA

Vsebina

stran 391 Žiga Cvetko Odgovornost organov vodenja in nadzora po splošnih korporacijskih pravilih in odgovornost organov vodenja in nadzora odvisne družbe pri dejanskih koncernih stran 437 Borut Leskovec in Žiga Urankar Posledice

Žiga Cvetko

Povzetek: Odgovornost organov vodenja in nadzora je eno ključnih vprašanj korporacijskega prava. V prispevku se avtor ukvarja s splošno korporacijsko odgovornostjo organov vodenja in nadzora po 263. členu ZGD-1. Obravnava jo tako, da predstavi pomen pravila podjetniške presoje po veljavni ureditvi. Pri tem se ukvarja tudi z zahtevki zoper organe vodenja in nadzora ter s tem povezanimi stroški. Ugotavlja, kakšen je vpliv na dejansko uveljavljanje takih zahtevkov v praksi ter kakšne so možne spremembe za njihovo lažje in učinkovitejše uveljavljanje. Predstavi tudi odgovornost organov odvisne družbe pri dejanskem koncernu po 548. členu ZGD-1, ki je del koncernskega prava in je namenjena predvsem varovanju manjšinskih delničarjev, odvisne družbe in upnikov odvisne družbe. Opredeli se do trenutno veljavne dikcije 548. člena na podlagi obveznosti in odgovornosti, ki jih imajo organi vodenja in nadzora odvisne družbe pri sestavi in pregledu poročila o odvisnosti. Odgovornost organov odvisne družbe pri dejanskem koncernu ne izpodriva splošne korporacijske odgovornosti organov vodenja in nadzora, zato je poznavanje slednje nujno za razumevanje odgovornosti organov odvisne družbe pri dejanskih koncernih. Celovita predstavitev obeh institutov bralcu ponudi zaokrožen pregled nad odgovornostjo organov vodenja in nadzora tako v primeru, ko je družba vključena v dejanski koncern, kot v primeru, da ni. Avtor se opredeli tudi do uveljavljanja zahtevkov manjšinskih delničarjev, odvisne družbe in upnikov. Glede tega pri dejanskem koncernu opozori na nujnost analogne uporabe pravil o povrnitvi stroškov v zvezi s tožbo v imenu družbe na zahtevo manjšine po 328. členu ZGD-1, v katerem je predvidena obveznost družbe, da založi predujem za kritje sodnih stroškov. Posebne obravnave so deležne tudi manjšinske pravice v zvezi z uveljavljanjem odgovornosti organov vodenja in nadzora. Na koncu prispevka avtor sistematično strne vse ugotovitve in se do njih opredeli ter poda svoje predloge za spremembe zakona.

Ključne besede: odgovornost organov vodenja in nadzora, dejanski koncern, odvisna družba, odgovornost organov odvisne družbe, uveljavljanje zahtevkov, actio pro socio, stroški

Title: Liability of Management and Supervisory Bodies according to General Corporate Rules and Liability of Controlled Company's Management and Supervisory Bodies in De Facto Groups

Abstract: The responsibility of management and supervisory bodies is one of the key issues of corporate law. In the subject paper, the author deals with the general corporate responsibility of management and supervisory bodies under Article 263 of the Companies Act (ZGD-1) by presenting the importance of the business judgment rule under the applicable regulation. Issues of claims against management and supervisory bodies, as well as related costs, are also raised. In this regard, the author determines the effect on the actual implementation of such claims in practice and possible changes for their easier and more effective enforcement. The author also presents the responsibility of controlled company''s bodies in a de facto group under Article 548 of ZGD-1, which is part of concern law and primarily serves the protection of minority shareholders, controlled companies and its creditors. The author defines the current diction of Article 548 of ZGD-1 by outlining the obligations and responsibilities of managing and supervisory bodies of controlled companies when drafting and reviewing the report on relations with affiliated companies. The responsibility of controlled company''s bodies in a de facto group does not eliminate the general corporate responsibility of management and supervisory bodies. Therefore, an understanding of the general corporate responsibility of management and supervisory bodies is crucial for understanding the responsibilities of a controlled company in a de facto group. Through a comprehensive presentation of both institutes, the reader is provided with a complete overview of the responsibility of management and supervisory bodies, both when the company is included in a de facto group and when it is not. The author also defines the application of claims by minority shareholders, controlled companies and creditors. Regarding the question of covering the legal costs in cases of a de facto group, the author also emphasises the need for mutatis mutandis application of the rules on reimbursement of expenses in case of a lawsuit on behalf of a company at the request of minority shareholders under Article 328 of ZGD-1. This article provides for an obligation for the company to make an advance payment to cover legal costs. Minority rights in exercising the responsibility of the management and control bodies also are discussed in this paper. In closing, the author systematically summarises all the findings and reviews them. The author also submits proposals for changes of the Companies Act (ZGD-1).

Keywords: responsibility of management and supervisory bodies, de facto group, responsibility of controlled company''s bodies, implementation of claims, actio pro socio, legal costs

Borut Leskovec, Žiga Urankar

Povzetek: Posebnost slovenske privatizacije je bila, da smo delničarji na podlagi pridobljenih certifikatov lahko postali praktično vsi. Zato je v Sloveniji neobičajno veliko imetnikov, ki imajo manjše število vrednostnih papirjev. Vrednostne papirje imajo tudi posamezniki, ki jim za delnice ni dosti mar ali ki so celo že pozabili, da jih imajo. Do leta 2015 so imeli številni taki posamezniki svoje delnice na registrskih računih, ki so bili odprti neposredno pri KDD. Leta 2015 pa je zakonodajalec odločil, da se registrski računi ukinejo. Imetniki so morali delnice prenesti na trgovalne račune, vendar za nekatere s tem povezani stroški niso bili sprejemljivi. Takšni imetniki so se lahko delnicam odrekli, te pa so bile prenesene na poseben račun za opustitev, s katerega jih je v določenem obdobju lahko prevzel, kdorkoli je hotel. To je izkoristilo predvsem eno izmed združenj malih delničarjev, ki je množično prevzemalo opuščene delnice. Med njimi pa so bile tudi vinkulirane delnice, torej delnice, za prenos katerih je potrebno dovoljenje družbe izdajateljice. Članek odgovarja na vprašanje, kakšen status imajo delničarji, ki so vinkulirane delnice pridobili z računa za opustitev, ne da bi pridobili dovoljenje družbe za prenos.

Ključne besede: vrednostni papirji, delnice, vinkulacija, registrski računi

Title: Consequences of Termination of Registry Accounts on Shares with Restricted Transferability

Abstract: Peculiar to the Slovenian voucher privatisation, almost everyone was able to become a shareholder. An unusually large number of shareholders in Slovenia therefore own a small number of shares. Shares are also owned by individuals who do not particularly care about their shares or have even forgotten that they own any shares. Until 2015, many of these individuals held their shares in registry accounts that were opened directly with the Central Securities Clearing Corporation (KDD). In 2015, however, the legislator decided to abolish the registry accounts. Shareholders were required to transfer their shares into trading accounts, but some shareholders refused to incur the costs of such transfer. These shareholders were able to give up their shares, which were then transferred into a special abandoning account from which anyone was able to acquire the shares during a certain period. This was primarily utilised by one of the minority shareholders'' associations that acquired a large number of these abandoned shares. Among these shares were also shares with restricted transferability, the transfer of which requires a consent by the issuing company. This article answers the question of the status of those shareholders who have acquired the shares with restricted transferability from the abandoning account without obtaining a consent for the transfer by the issuing company.

Keywords: securities, shares, restriction of transferability, registry accounts

Maksimilijan Gale

Povzetek: Prispevek obravnava pravne vidike družbeno odgovornega poslovanja podjetij. Predstavljena sta pravna ureditev tega področja in njen vpliv na poslovanje podjetij. Avtor pri tem ugotavlja, da koncept družbeno odgovornega poslovanja trenutno ni usmerjen v nevtralizacijo negativnih eksternalij, čemur naj bi bil v prvi vrsti namenjen, ampak je le eno izmed sredstev, ki jih podjetja uporabljajo za krepitev lastne blagovne znamke in povečanje dobička. Zato je pojasnjeno, zakaj je trenutna ureditev z vidika družbeno odgovornega poslovanja problematična in zakaj ni ustrezno, da podjetja razumejo koncept družbeno odgovornega poslovanja na tak način. Prispevek ob tem ponuja potencialne rešitve, kako navedeno področje de lege ferenda urediti tako, da obravnavanih anomalij ne bi bilo.

Ključne besede: družbeno odgovorno poslovanje, CSR, odgovornost, poslovni primer, prostovoljni koncept, negativne eksternalije, nevtralizacija

Title: Legal Aspects and Pitfalls of Corporate Social Responsibility
Abstract: The article discusses legal aspects of corporate social responsibility concept. The author presents the current regulation in this area and its impacts on business operations. As he points out, the current concept of corporate social responsibility is not directed towards the neutralisation of company?s negative externalities, as it should be, but it is rather about marketing and brand-building purposes. For these reasons, the article highlights the issues of current regulation from the perspective of corporate social responsibility and clarifies why the current understanding and usage of corporate social responsibility concept, as currently employed by companies, is inappropriate. Finally, in order to prevent future anomalies, potential de lege ferenda solutions to all issues discussed in the article are presented.

Keywords: corporate social responsibility, CSR, responsibility, business case, voluntary concept, negative externalities, neutralisation

Anja Strojin Štampar, Valentina Franca

Povzetek: Članek obravnava pojem neodvisnosti predstavnikov delavcev v organih družbe, ki so v dvojni vlogi predstavnikov zaposlenih in članov nadzornega organa. Vprašanje je analizirano z vidikov korporativnega upravljanja in sistema delavskega soupravljanja. Zakon, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju gospodarskih družb, ne določa izrecno njihovih nalog, ampak se sklicuje na zakon o gospodarskih družbah, ki predpisuje osebno izvajanje korporacijskopravnih mandatov in ravnanje v skladu z interesi družbe. Prispevek analizira tudi zakonske določbe in priporočila dobre prakse glede odpravljanja in upravljanja nasprotij interesov v gospodarskih družbah. Ravno tako so predstavljeni izsledki empirične raziskave, ki kažejo na različno razumevanje neodvisnosti delavskih predstavnikov v organih nadzora in posledično na različne pristope k obvladovanju teh situacij. Ugotovitve tako izvedene analize nakazujejo pravne in praktične dileme glede neodvisnosti predstavnikov zaposlenih v organih nadzora, kar je lahko osnova za morebitne zakonske spremembe kot tudi za nadaljnje raziskave tega kompleksnega področja.

Ključne besede: delavski predstavniki v organih nadzora, neodvisnost, nasprotje interesov, nadzorni svet, upravni odbor, svet delavcev

Title: The Issue of Independence of Board-Level Employee Representatives

Abstract: This article examines the concept of independence of board-level employee representatives in their dual role as employee representatives and members of supervisory bodies. The issue has been analysed from the perspective of corporate governance and from the perspective of workers'' participation in company management. The act governing workers'' participation in management of corporate entities does not explicitly define their tasks, but rather refers to the Companies Act, which prescribes personal execution of corporate terms of office and acting in accordance with the interests of the company. The article provides an analysis of the legal provisions and recommendations of best practice for the elimination and management of conflicts of interest in corporate entities. The article also presents the findings of an empirical research that reveals different interpretations of independence of board-level employee representatives and consequently different approaches to addressing such situations. The results of the analysis raised legal and practical concerns about the independence of board-level employee representatives, which could serve as the basis for possible legislative changes and further research of this complex subject matter.

Keywords: board-level employee representatives, independence, conflict of interest, supervisory board, board of directors, works council

Eneja Drobež

Povzetek: Prispevek obravnava pereče vprašanje iskanja ravnotežja med učinkovitim varstvom avtorske in sorodnih pravic (ki ga zagotavljata 60. in 33. člen Ustave) ter drugimi ustavnimi pravicami, kot so svoboda izražanja (39. člen Ustave), svoboda umetniškega ustvarjanja (59. člen Ustave), pravica do zasebne lastnine (33. člen Ustave) oziroma svoboda gospodarske pobude (74. člen Ustave). Navedeni ustavnopravni vidiki so aktualni zlasti z vidika nedavnih odločitev Vrhovnega sodišča RS in Višjega sodišča v Ljubljani v sporih med kolektivnimi organizacijami, uporabniki oziroma avtorji. Tematika je pomembna tudi z vidika evropskega prava, saj se v ustaljeni sodni praksi Sodišča EU išče ravnotežje med posameznimi temeljnimi pravicami iz Listine EU o temeljnih pravicah. V prispevku bomo predstavili ključne odločitve v slovenski in nemški ustavnosodni praksi, podrobneje pa bomo obravnavali odločitev nemškega Zveznega ustavnega sodišča v zadevi Metall-auf-Metall. S stališča ustavnega prava bomo presodili nedavne odločitve Vrhovnega sodišča RS in Višjega sodišča v Ljubljani. Komentirali bomo tudi temeljne odločbe Sodišča EU v zvezi z razlago drugega odstavka 17. člena Listine EU.

Ključne besede: Ustava RS, avtorska pravica, sorodne pravice, svoboda izražanja, pravo EU, Listina EU o temeljnih pravicah

Title: Constitutional Aspect of Protection of Copyright and Neighbouring Rights through the Prism of Contemporary Case Law

Abstract: The article deals with the important issue of finding the balance between the effective protection of copyright and neighbouring rights, guaranteed by Article 60 and 33 of the Slovenian Constitution, and other constitutional rights such as freedom of expression (Article 39), the freedom of artistic creation (Article 59), the right to private property (Article 33), and the freedom of economic initiative (Article 74). The aforementioned constitutional aspects are especially relevant regarding the recent decisions of the Supreme Court of the Republic of Slovenia and the Higher Court in Ljubljana in disputes between collecting societies, users and authors. The issue is also important from the point of view of European law. We will first emphasise the basic postulates deriving from the constitutional protection of copyright, which were developed by the Constitutional Court of the Republic of Slovenia and the German constitutional practice. We will present key decisions in Slovenian and German constitutional practices, and we will focus in particular on the decision of the German Federal Constitutional Court in the case "Metall-auf-Metall". Furthermore, we will assess the recent decisions of the Supreme Court of the Republic of Slovenia and the Higher Court in Ljubljana from the point of view of constitutional law. We will comment on the most important decisions of the CJEU in relation to the interpretation of the second paragraph of Article 17 of the EU Charter.

Keywords: Constitution of the Republic of Slovenia, copyright, neighbouring rights, freedom of expression, EU law, EU Charter on Fundamental Rights

Suzana Kraljić, Petra Cajnko

Povzetek: V gospodarsko razvitem svetu so zdravstvena zavarovanja pomemben dejavnik. Zavarovalništvo kot dejavnost brez dobro organizirane distribucije zavarovalnih zastopnikov ter posrednikov in drugih dejavnikov ne more učinkovito funkcionirati. Pri tem sta ključna visoka stopnja profesionalne integritete in strokovno znanje. Zaradi velike tržne skoncentriranosti zavarovalništva in konkurence med nosilci zavarovalne dejavnosti se danes stopnjujejo zahteve po etičnem ravnanju distributerjev, na kar opozarjajo tudi v sodobni praksi zdravstvenih zavarovanj. Posebno pozornost je treba nameniti ustvarjanju zaupanja pri zavarovalcih do zavarovalnice, ki je glavni nosilec zavarovalne dejavnosti. Eden temeljnih ciljev v prispevku predstavljene raziskave je bil zaznati vrzeli v znanju in poznavanju sodobnih praks zdravstvenih zavarovanj, predvsem z vidika najšibkejših členov - zavarovalcev kot potrošnikov. Raziskava se je ukvarjala s poznavanjem zdravstvenih zavarovanj ter njihovih prednosti in slabosti pri zavarovalcih. Poseben poudarek je bil namenjen poznavanju pojmov zdravstvenih zavarovanj v korist družbe ter iskanju odgovora na vprašanje, kako lahko poznavanje ponudbe zdravstvenih zavarovanj koristi posamezniku, ko se odloči za sklenitev posamezne oblike prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Za ta namen so bile raziskane različne možnosti in na podlagi anketnega vprašalnika empirično preverjeni managementski trendi, ki se pojavljajo v sodobni praksi zdravstvenih zavarovanj.

Ključne besede: razvoj zavarovalništva, zavarovalna pogodba, zdravstveno zavarovanje, zavarovalniška pismenost, potrošniki

Title: Management Trends in Modern Health Insurance Practice
Abstract: Health insurance in the economically developed world is an important factor. Insurance as an activity can not function effectively without a well-organised distribution of insurance agents and brokers, as well as other factors. The management trend dictates that a high degree of professional integrity and expertise is essential. Due to the high degree of concentration of insurance on the market and the mutual competition of insurance business holders, pressure is now being put on the ethical behaviour of distributors, which is also underlined in the modern practice of health insurance. Particularly important is the creation of trust among insurers towards the insurance company, which is the main carrier of the insurance business. This is why the survey is addressing the knowledge gaps in modern health insurance practices, especially from the point of view of the weakest members - policyholders as consumers. The research was concerned with the knowledge of the terms and conditions in the insurance industry, which appear on a daily basis in the modern practice of all insurances, in particular health insurance with policyholders and the advantages and disadvantages of these. Special emphasis is given on the knowledge of the concepts of health insurance in favour of the society and on providing an answer to the question, how knowledge of management trends of health insurance can benefit the individual when deciding to conclude an individual voluntary health insurance. For this purpose, various possibilities were explored and, on the basis of the questionnaire, management trends that appear in the modern practice of health insurance have been empirically.

Keywords: development of insurance, insurance contract, health insurance, health literacy, consumers

Tanja Lončar

Povzetek: Pogodbeni stranki se lahko dogovorita za pogodbeno kazen, ki stranko zavezuje, da bo v primeru kršitve svoje pogodbene obveznosti nasprotni stranki plačala določen denarni znesek ali ji preskrbela drugo premoženjsko korist. Pogodbena kazen je civilna sankcija, ki zaradi svojega kaznovalnega elementa stranko odvrača od kršitve pogodbenih obveznosti. To je razlog, da dogovor o pogodbeni kazni v anglosaškem pravnem sistemu ni dopusten. V tem sistemu imajo namreč drugačno pojmovanje pogodbe in se v pogodbenem pravu želijo izogniti kaznovalnemu elementu. Novejši primeri sodne prakse so to strogo tradicionalno stališče sicer nekoliko omilili. Stranki, ki sklepata pogodbo z mednarodnim elementom, morata biti pri sklepanju pogodbe previdni, če bosta vanjo vključili določbo o pogodbeni kazni. Pri dogovarjanju o znesku, ki se plača v primeru kršitve pogodbenih obveznosti, morata jasno izraziti svoj namen - ali se želita dogovoriti za pogodbeno kazen ali morda pavšalno ali limitirano odškodnino. Posledice dogovorov so različne, še posebno če se v primeru spora uporabi pravo iz anglosaškega pravnega sistema, saj je v njem izvršljiv le dogovor, ki v primeru kršitve pogodbe predvideva znesek, ki se lahko utemelji kot resnična vnaprejšnja ocena predvidene škode, nastale zaradi te kršitve. Iz pogodbene klavzule se skuša - ob upoštevanju okoliščin vsakega primera - izluščiti namen strank, od prava, ki se uporabi v konkretnem primeru, pa bo odvisna veljavnost oziroma izvršljivost takšnega dogovora. Avtonomija strank tudi v slovenskem pravu ni neomejena, saj ni dopusten dogovor o pogodbeni kazni za denarne obveznosti, sodišča pa lahko pod določenimi pogoji tudi zmanjšajo dogovorjeno višino pogodbene kazni.

Ključne besede: pogodbena kazen, pavšalna odškodnina, kršitev pogodbe, common law, zmanjšanje pogodbene kazni

Title:Penalty Clause in Common Law System

Abstract: Contracting parties may agree on a penalty clause, which obliges one party to pay a certain amount of money or provide another property benefit to another party in the event of a violation of their contractual obligation. The penalty clause is a civil sanction, which discourages the party from violating contractual obligations due to its punitive element. Therefore, the agreement on penalty clause is not admissible in the Anglo-Saxon legal system. There is a different concept of contract in this system and a penal element is to be avoided in contract law. More recent examples of the case law have somewhat alleviated this strictly traditional attitude. Parties who conclude a contract containing an international element must be careful when concluding the contract if they include the penalty clause. When negotiating an amount to be paid in the event of a violation of contractual obligations, the parties must clearly express their intention about whether they wish to agree on a penalty clause, or perhaps on liquidated damages or limited compensation. There are various differences in the consequences of the agreements, especially if the Anglo-Saxon law is applied in the case of a dispute. In such cases, the only executed agreement will be the one that suggests an amount justified as a genuine pre-estimate of damages resulting from the violation of the contract. The contractual clause seeks to clarify the purpose of the parties, taking into account the circumstances of each case. Validity and execution of such an agreement will depend on the applicable law. The autonomy of the parties is not unlimited in Slovenian law either, as it is not possible to agree on penalty clause for pecuniary obligation and the courts may, under certain conditions, also reduce the penalty clause.

Keywords: penalty clause, liquidated damages, breach of contract, common law, reduction of the penalty clause

Jernej Podlipnik

Povzetek: Članek obravnava stališče Upravnega sodišča Republike Slovenije, po katerem oseba preneha biti pastorek v razmerju do svojega očima ali mačehe, če zaradi smrti njegovega starša preneha zakonska zveza med tem staršem in očimom ali mačeho. To stališče je slovensko Upravno sodišče zavzelo v zadevi, v kateri je odločalo o upravičenosti do davčne spodbude za pastorke. Avtor članka meni, da je taka razlaga nepravična, saj zanemarja možnost, da se med očimom oziroma mačeho ter pastorkom vzpostavi neodvisen družinski odnos. Čim dopustimo, da se lahko tak odnos vzpostavi, je treba pastorka šteti za družinskega člana mačehe ali očima, čeprav je zakonec že pokojen. V takem primeru je edina razlaga, ki je skladna s 53. členom Ustave Republike Slovenija, ta, da smrt ne povzroči prenehanja davčne oprostitve za pastorke.

Ključne besede: davek, dediščina, darilo, davčna oprostitev, pastorek, družinsko načelo

Title: Inheritance and Gift Taxation: Influence of a Parent’s Death on Stepchild’s Tax Exemption

Abstract: This paper analyses the position of the Administrative Court of the Republic of Slovenia, according to which a person ceases to be a stepchild to his stepparent if the marriage between his parent and his stepparent ceases because of the death of his natural parent. The Slovenian Administrative Court took this position in a case where it ruled on entitlement to tax incentives for stepchildren. The author claims that this position is unfair as it ignores the possibility that an independent family relationship between a stepchild and a stepparent is established. As soon as we allow such a relationship to be established, we must consider the stepchild a family member of a stepparent, even though his spouse already died. In this case, the only interpretation that is in accordance with Article 53 of the Slovenian Constitution is that the death does not cause cessation of the tax exemption for stepchildren.

Keywords: tax, inheritance, gift, tax exemption, stepchild, family principle

IZ PRAKSE ZA PRAKSO

Marijan Kocbek

Vprašanja: 1. Kdo vse je lahko upravičen predlagatelj točk dnevnega reda in predloga sklepov skupščine? Ali je lahko to tudi zgolj eden ali dva največja delničarja? 2. Ali morata delničarja, ki predlagata točko dnevnega reda o imenovanju članov nadzornega sveta, ob tem hkrati podati tudi predloge kandidatov in obrazložitve? Kakšne so pravne posledice glede veljavnosti sklepa o izvolitvi članov upravnega odbora, če se podajo predlogi (imena kandidatov) in obrazložitve šele na skupščini? 3. Ali morata direktorja družb največjih delničarjev za glasovanje na skupščini d. d. pridobiti soglasje kateregakoli organa njune družbe in ali je potrebno, da pridobita soglasje organov teh družb za oblikovanje predlogov točk dnevnega reda in predlogov sklepov skupščine d. d.? Ali sta pri tem samostojna ali morata sklicati skupščino oziroma pridobiti soglasje nadzornega sveta?

SODNA PRAKSA RS

Rezerve iz dobička so kategorija lastnega kapitala (izražajo lastniško financiranje družbe), medtem ko so rezervacije del dolžniškega kapitala družbe, namenjenega poplačilu upnikov družbe. Dolgoročna rezervacija za kritje stroškov v prihodnosti je lahko obstoječa obveznost in ustreza merilom opredelitve dolga, četudi je treba znesek oceniti in je upnik še neznan. Ni relevantno, kako bi naj tožena stranka zbrala sredstva, ki jih je morala rezervirati, temveč je pomembna le okoliščina, ali je izpolnila svoje obveznosti, ki so ji naložene s pravnimi predpisi. Če je bila tožena stranka dolžna oblikovati rezervacije, pa tega ni storila oziroma oblikovanje rezervacij ni bilo ustrezno, je to razlog za ugotovitev ničnosti letnega poročila tožene stranke in posledično za ugotovitev ničnosti sklepa skupščine tožene stranke o uporabi bilančnega dobička, ki temelji na ničnem letnem poročilu. Sodba in sklep VS RS III Ips 35/2017

Kakorkoli že imenujemo sporne naložbe, ali obnove naložb ali nove naložbe, je dejstvo, mimo katerega enostavno ni mogoče, da se je nov kredit (izjema je delno naložba, odobrena družbi S. g., d. o. o. - v stečaju) črpal za poplačilo prejšnjega - banka je odobrila novo izpostavljenost zaradi poplačila prejšnje, ali nasprotno, prejšnja izpostavljenost je prenehala zaradi odobritve nove.

Materialnopravno zmotna je presoja sodišča druge stopnje, da naj bi v položaju, ko obstaja več podlag za prenos terjatve, imel prednost stranski intervenient, ker naj bi bila terjatev njemu sodno prisojena. Sodišče druge stopnje se je pri tem sklicevalo tudi na določbo 420. člena OZ, ki ureja položaj večkratnega (pogodbenega) odstopa terjatve. Zakonodajalec je v takšnem primeru kot odločilno okoliščino za opredelitev pripadnosti terjatve določil trenutek seznanitve dolžnika z novim upravičencem do terjatve. Zakon zato obravnava dve modaliteti te seznanitve: odstopnikovo obvestilo o prevzemniku ali prevzemnikovo oglasitev pri dolžniku. Tudi ob uporabi tega pravila pridemo do zaključka, da je v primeru, ko učinek zakonite cesije na podlagi 631. člena OZ nastopi že s samo uveljavitvijo neposrednega zahtevka v tem trenutku tudi izpolnjen pogoj seznanitve dolžnika z novim upnikom. To pa pomeni, da v tem položaju kasnejša seznanitev dolžnika (tožene stranke) z odstopom terjatve na drugi pravni podlagi ne more imeti pravnega učinka.
Sodba VS RS III Ips 57/2018

V družbi je bila pri dajanju soglasja nadzornega sveta vzpostavljena takšna praksa, da je nadzorni svet soglašal z nakupom nepremičnine, kar je bilo razumljeno tako, da je bilo s tem dano soglasje tudi za izvedbo celotnega gradbenega projekta na tej nepremičnini. Družba zato od direktorja neutemeljeno terja povrnitev škode v zvezi s propadlim projektom, ker naj za izvedbene pogodbe na tem projektu ne bi dobil soglasja nadzornega sveta. Direktor je namreč v zvezi s tem poslom pridobil soglasje za nakup nepremičnine. Zaradi tako vzpostavljene prakse v druž- bi mu ni mogoče očitati, da ni pridobil soglasja za sklenitev izvedbenih pogodb, zato v njegovem ravnanju tudi ni mogoče prepoznati protipravnosti. Sodba VS RS III Ips 10/2017

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov