Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 
PRELISTAJ

letnik 2020, številka 3-4, 1. 6. 2020
> Kazalo

NA NASLOVNICI

Razumna presoja in razlaga interventnih predpisov covid-19 o poslovanju sodišč

Nina Plavšak

Povzetek: Avtorica v prispevku analizira, kakšen bi moral biti razumno potreben obseg omejitve poslovanja sodišč v času epidemije covid-19 ali sodnih počitnic. Utemelji, da za dosego namena ureditve v 83. in 83.a člen ZS tudi v nenujnih zadevah nista potrebni ti pravni posledici: (1) prepoved sodiščem, da odločajo, in (2) prepoved vročanja sodnih pisanj. Splošno prepoved opravljanja narokov v nenujnih zadevah v času trajanja sodnih počitnic bi bilo treba v 83. členu ZS nadomestiti s prepovedjo sodišču, da razpiše narok ali da v čas sodnih počitnic preloži narok, razen če z izvedbo naroka v času sodnih počitnic soglašata obe stranki. Razlogi za zadržanje teka procesnih in materialnopravnih rokov zaradi omejitvenih ukrepov covid-19 so prenehali, saj dostop strank do sodišča ni (več) omejen v obsegu, ki bi upravičeval to zadržanje.

Ključne besede: ukrepi covid-19, sodne počitnice

Title: Reasonable Assessment and Interpretation of COVID-19 Intervention Regulation on Court Operations

Abstract: The author analyses the extent of the limitation of court operations during the COVID epidemic or the court holidays that should reasonably be necessary. To achieve the purpose of the regulation in Article 83 and 83a of the Courts Act, the following are not required: (1) the prohibition of issuing court decisions, and (2) the prohibition of service of judicial documents. In Article 83 of the Courts Act, the general prohibition of court hearings during the court holidays should be replaced by a prohibition that is not applicable if both parties agree that a hearing be held during court holidays. The reasons for delaying procedural and substantive legal deadlines due to the restrictive COVID-19 measures have ceased, as the access of parties to the court is no longer limited to the extent to justify that delay.

Keywords: COVID-19 measures, court holidays

Pravna narava in vsebina korporacijskega vrnitvenega zahtevka delniške družbe

Jerneja Prostor

Povzetek: V skladu s stališčem nemškega Zveznega sodišča v letu 2013 (BGH II ZR 179/12) pogodba, ki je podlaga za prikrito vračilo vložka, ni nična. Pogodbeni stranki lahko pogodbo soglasno prilagodita tržnim razmeram. Če ne dosežeta soglasja in sta pogodbo že izpolnili, lahko obe pogodbeni stranki zahtevata izpolnjeno nazaj ob analogni uporabi par. 346 BGB, katerega namen je vzpostavitev prejšnjega stanja (restitucija). Takšen zaključek odstopa od razširjene teorije in sodne prakse v Avstriji in Sloveniji, po kateri je pogodba v takih primerih nična, zaradi česar lahko obe pogodbeni stranki zahtevata nazaj že izpolnjeno. Vendar je skladno z zakonodajo namen družbinega zahtevka v restituciji, medtem ko ima delničarjev zahtevek obogatitveni značaj. Položaj v Sloveniji naj bi sledil nemškemu stališču, saj tudi slovensko pravo družb določa posebno sankcijo za kršitev izplačilne prepovedi, to je vrnitev prepovedanih plačil. Kljub temu pravne posledice še vedno ne bi bile enake, saj se ureditev obligacijskega prava v Sloveniji (in Avstriji) razlikuje od nemške ureditve.

Ključne besede: delniška družba, osnovni kapital, prepoved vračila vložkov, vrnitveni zahtevek, nična pogodba, obogatitev

Title: Legal Nature and Content of the Joint Stock Company’s Right to Reimbursement

Abstract: In accordance with the position expressed by the German Federal Supreme Court of Justice in 2013 (BGH II ZR 179/12), the contract, which is a basis for a disguised distribution, is not void. The contracting parties can adjust the contract unanimously to the market conditions. If they do not reach consensus and have already performed in accordance with the contract, then both of the contracting parties can claim the performed back in analogous application of § 346 BGB, the purpose of which is the establishment of the previous state (restitution). This conclusion deviates from the prevalent theory and case law in Austria and Slovenia, according to which the contract in such cases is void and both of the contracting parties can claim back already performed. However, the purpose of the company’s claim is in accordance with the company law in restitution, whereas the shareholder claim has an enrichment nature. The position in Slovenia should follow the German view, since Slovenian company law as well provides a special sanction for violation of rules on prohibited payments, i.e. return of prohibited distributions. Nevertheless, the legal consequences would still not be the same, since the regulation on the law of obligations in Austria and Slovenia differs from the one in Germany.

Keywords: joint stock company, share capital, prohibition to refund, company’s claim for reimbursement, void contract, enrichment

Pandemija covid-19 in uporabnost instituta spremenjenih okoliščin

Nataša Samec Berghaus

Klemen Drnovšek

Povzetek: Na začetku leta 2020 je pandemija koronavirusne bolezni covid-19 povzročila drastične spremembe, ki so odprle številna pravna vprašanja, med drugim tudi na področju pogodbenega prava. Čeprav so države za omilitev posledic pandemije sprejele številne parcialne ukrepe, pa bo imel na področju pogodbenega prava ključno vlogo zlasti institut rebus sic stantibus. V prispevku je zato na primeru ukrepov za zajezitev epidemije covid-19 obravnavano vprašanje uporabnosti in primernosti ureditve instituta spremenjenih okoliščin v slovenski zakonodaji, in sicer tudi z vidika, če bi stranke pogodbeno razmerje želele ohraniti v veljavi. Zato je v prispevku analizirana tudi primerjalna nemška ureditev. Slovenski pravni red - drugače kot nemška ureditev motenj poslovne podlage v par. 313 BGB - ne omogoča zahtevka za spremembo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin prizadeti stranki (ponudi ga lahko le druga stranka), čeprav bi ji v trenutnih razmerah to lahko koristilo (sploh če upoštevamo trajna ali delno izpolnjena razmerja).

Ključne besede: spremenjene okoliščine, rebus sic stantibus, covid-19, poslovna podlaga, sprememba pogodbe, razveza pogodbe, ugovor, epidemija, najemna pogodba

Title: The COVID-19 Pandemic and the Applicability of the Institute of Changed Circumstances

Abstract: In early 2020, the COVID-19 coronavirus pandemic caused drastic changes that raised a number of legal issues, including in contract law. Although countries have taken a number of partial measures to mitigate the effects of the pandemic, the rebus sic stantibus institution in particular will play a key role in the area of contract law. Therefore, in the case of measures to curb the COVID-19 epidemic, the article discusses the issue of the applicability and appropriateness of the regulation of the institute of changed circumstances in Slovenian legislation, especially from the point of view of whether the parties would like to maintain a contractual relationship. Therefore, the paper also analyses the comparative German regime. The Slovenian legal system - unlike the German regulation of business grounds (Geschäftsgrundlage) in § 313 BGB - does not allow a request for modification of the contract due to changed circumstances to the affected party (it can only be offered by another party), which could benefit from it in the current situation (especially if permanent or partially fulfilled relationships are taken into account).

Keywords: changed circumstances, rebus sic stantibus, COVID-19, the basis for the legal affair, business foundation (Geschäftsgrundlage), business grounds, modification of the contract, termination of the contract, objection, epidemic, lease

Sklep DKOM št. 018-084/2019 o neizpolnjevanju referenčnega pogoja in vprašanje prenehanja pogodbe

Vesna Kranjc

Okvirno dejansko stanje
- Naročnik - mestna občina (v nadaljevanju: MO) je izbiral koncesionarja za izvajanje gospodarske javne službe urejanja in čiščenja javnih zelenih površin po postopku za oddajo javnega naročila.
- Oddani sta bili dve ponudbi. MO je ponudbo družbe T zavrnila kot nedopustno, ponudbo družbe FS pa ocenila kot dopustno in z njo kot izbranim ponudnikom 14. 12. 2018 sklenila koncesijsko pogodbo.

Soglasje nadzornega sveta za dispozicije s kapitalsko naložbo

Saša Prelič

Dejansko stanje Delniška družba (v nadaljevanju: družba A) je obvladujoča družba družbe z omejeno odgovornostjo (v nadaljevanju: družba B), in sicer na podlagi pravic, ki izhajajo iz družbene pogodbe B kot odvisne družbe. B posluje kot del skupine A. Pri tem so enotno obvladovana tveganja, ki izhaj

VSEBINA

Vsebina

stran 423 Nina Plavšak Razumna presoja in razlaga interventnih predpisov covid-19 o poslovanju sodišč Reasonable Assessment and Interpretation of COVID-19 Intervention Regulation on Court Operations stran 446 Jerneja Prostor Pravna n

Nina Plavšak

Povzetek: Avtorica v prispevku analizira, kakšen bi moral biti razumno potreben obseg omejitve poslovanja sodišč v času epidemije covid-19 ali sodnih počitnic. Utemelji, da za dosego namena ureditve v 83. in 83.a člen ZS tudi v nenujnih zadevah nista potrebni ti pravni posledici: (1) prepoved sodiščem, da odločajo, in (2) prepoved vročanja sodnih pisanj. Splošno prepoved opravljanja narokov v nenujnih zadevah v času trajanja sodnih počitnic bi bilo treba v 83. členu ZS nadomestiti s prepovedjo sodišču, da razpiše narok ali da v čas sodnih počitnic preloži narok, razen če z izvedbo naroka v času sodnih počitnic soglašata obe stranki. Razlogi za zadržanje teka procesnih in materialnopravnih rokov zaradi omejitvenih ukrepov covid-19 so prenehali, saj dostop strank do sodišča ni (več) omejen v obsegu, ki bi upravičeval to zadržanje.

Ključne besede: ukrepi covid-19, sodne počitnice

Title: Reasonable Assessment and Interpretation of COVID-19 Intervention Regulation on Court Operations

Abstract: The author analyses the extent of the limitation of court operations during the COVID epidemic or the court holidays that should reasonably be necessary. To achieve the purpose of the regulation in Article 83 and 83a of the Courts Act, the following are not required: (1) the prohibition of issuing court decisions, and (2) the prohibition of service of judicial documents. In Article 83 of the Courts Act, the general prohibition of court hearings during the court holidays should be replaced by a prohibition that is not applicable if both parties agree that a hearing be held during court holidays. The reasons for delaying procedural and substantive legal deadlines due to the restrictive COVID-19 measures have ceased, as the access of parties to the court is no longer limited to the extent to justify that delay.

Keywords: COVID-19 measures, court holidays

Jerneja Prostor

Povzetek: V skladu s stališčem nemškega Zveznega sodišča v letu 2013 (BGH II ZR 179/12) pogodba, ki je podlaga za prikrito vračilo vložka, ni nična. Pogodbeni stranki lahko pogodbo soglasno prilagodita tržnim razmeram. Če ne dosežeta soglasja in sta pogodbo že izpolnili, lahko obe pogodbeni stranki zahtevata izpolnjeno nazaj ob analogni uporabi par. 346 BGB, katerega namen je vzpostavitev prejšnjega stanja (restitucija). Takšen zaključek odstopa od razširjene teorije in sodne prakse v Avstriji in Sloveniji, po kateri je pogodba v takih primerih nična, zaradi česar lahko obe pogodbeni stranki zahtevata nazaj že izpolnjeno. Vendar je skladno z zakonodajo namen družbinega zahtevka v restituciji, medtem ko ima delničarjev zahtevek obogatitveni značaj. Položaj v Sloveniji naj bi sledil nemškemu stališču, saj tudi slovensko pravo družb določa posebno sankcijo za kršitev izplačilne prepovedi, to je vrnitev prepovedanih plačil. Kljub temu pravne posledice še vedno ne bi bile enake, saj se ureditev obligacijskega prava v Sloveniji (in Avstriji) razlikuje od nemške ureditve.

Ključne besede: delniška družba, osnovni kapital, prepoved vračila vložkov, vrnitveni zahtevek, nična pogodba, obogatitev

Title: Legal Nature and Content of the Joint Stock Company’s Right to Reimbursement

Abstract: In accordance with the position expressed by the German Federal Supreme Court of Justice in 2013 (BGH II ZR 179/12), the contract, which is a basis for a disguised distribution, is not void. The contracting parties can adjust the contract unanimously to the market conditions. If they do not reach consensus and have already performed in accordance with the contract, then both of the contracting parties can claim the performed back in analogous application of § 346 BGB, the purpose of which is the establishment of the previous state (restitution). This conclusion deviates from the prevalent theory and case law in Austria and Slovenia, according to which the contract in such cases is void and both of the contracting parties can claim back already performed. However, the purpose of the company’s claim is in accordance with the company law in restitution, whereas the shareholder claim has an enrichment nature. The position in Slovenia should follow the German view, since Slovenian company law as well provides a special sanction for violation of rules on prohibited payments, i.e. return of prohibited distributions. Nevertheless, the legal consequences would still not be the same, since the regulation on the law of obligations in Austria and Slovenia differs from the one in Germany.

Keywords: joint stock company, share capital, prohibition to refund, company’s claim for reimbursement, void contract, enrichment

Nataša Samec Berghaus, Klemen Drnovšek

Povzetek: Na začetku leta 2020 je pandemija koronavirusne bolezni covid-19 povzročila drastične spremembe, ki so odprle številna pravna vprašanja, med drugim tudi na področju pogodbenega prava. Čeprav so države za omilitev posledic pandemije sprejele številne parcialne ukrepe, pa bo imel na področju pogodbenega prava ključno vlogo zlasti institut rebus sic stantibus. V prispevku je zato na primeru ukrepov za zajezitev epidemije covid-19 obravnavano vprašanje uporabnosti in primernosti ureditve instituta spremenjenih okoliščin v slovenski zakonodaji, in sicer tudi z vidika, če bi stranke pogodbeno razmerje želele ohraniti v veljavi. Zato je v prispevku analizirana tudi primerjalna nemška ureditev. Slovenski pravni red - drugače kot nemška ureditev motenj poslovne podlage v par. 313 BGB - ne omogoča zahtevka za spremembo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin prizadeti stranki (ponudi ga lahko le druga stranka), čeprav bi ji v trenutnih razmerah to lahko koristilo (sploh če upoštevamo trajna ali delno izpolnjena razmerja).

Ključne besede: spremenjene okoliščine, rebus sic stantibus, covid-19, poslovna podlaga, sprememba pogodbe, razveza pogodbe, ugovor, epidemija, najemna pogodba

Title: The COVID-19 Pandemic and the Applicability of the Institute of Changed Circumstances

Abstract: In early 2020, the COVID-19 coronavirus pandemic caused drastic changes that raised a number of legal issues, including in contract law. Although countries have taken a number of partial measures to mitigate the effects of the pandemic, the rebus sic stantibus institution in particular will play a key role in the area of contract law. Therefore, in the case of measures to curb the COVID-19 epidemic, the article discusses the issue of the applicability and appropriateness of the regulation of the institute of changed circumstances in Slovenian legislation, especially from the point of view of whether the parties would like to maintain a contractual relationship. Therefore, the paper also analyses the comparative German regime. The Slovenian legal system - unlike the German regulation of business grounds (Geschäftsgrundlage) in § 313 BGB - does not allow a request for modification of the contract due to changed circumstances to the affected party (it can only be offered by another party), which could benefit from it in the current situation (especially if permanent or partially fulfilled relationships are taken into account).

Keywords: changed circumstances, rebus sic stantibus, COVID-19, the basis for the legal affair, business foundation (Geschäftsgrundlage), business grounds, modification of the contract, termination of the contract, objection, epidemic, lease

Borut Bratina, Dušan Jovanovič, Miha Bratina

Povzetek: Prispevek obravnava zakonsko ureditev vloge in pomena nadzornega sveta ter pravice in pristojnosti nadzornega sveta kot organa in posameznega člana nadzornega sveta, predvsem v povezavi z uresničevanjem pravice delničarjev do obveščenosti, ki se praviloma uresničuje na skupščinah družb. V zvezi s pravico delničarjev do obveščenosti se zastavlja utemeljeno vprašanje, ali morajo člani nadzornega sveta biti prisotni na skupščini družbe in na njej odgovarjati na vprašanja delničarjev, če so ta naslovljena nanje in se nanašajo na njihovo delo v družbi. Odgovori na navedena vprašanja v zakonodaji niso neposredno in jasno podani, zato je treba pri obravnavi teh vprašanj izhajati poleg zakonodaje tudi iz avtonomnih določil družbe, ki urejajo delovanje njenih organov, ter iz dobre poslovne prakse, ki je pogosto povzeta tudi v različnih kodeksih korporativnega upravljanja.

Ključne besede: pravica do obveščenosti, skupščina, nadzorni svet, poslovodstvo, delničarji, korporativno upravljanje

Title: Rights and Duties of the Supervisory Board regarding the Shareholder’s Right to Information and Attendance at the Shareholder Meeting

Abstract: In this article, the authors introduce the reader to the regulation of the role and importance of the supervisory board and its rights and obligations. The latter with regard to the supervisory board as a whole, as well as to each of its members, and especially in view of the shareholders’ rights to information that is primarily exercised at shareholder meetings. Considering the potential collision between the right to information and the role of each supervisory board member, questions arise whether the supervisory board is obliged to give replies to questions that are addressed to them and about their work in the company. Relevant laws do not provide clear answers. Thus, it is necessary to analyse the autonomous regulation of the company and its bodies and good business practice that can be found in several corporate governance codes.

Keywords: right to information, shareholder meeting, supervisory board, management, shareholders, corporate governance

Klemen Podobnik

Povzetek: Avtor se v prispevku kritično loteva po njegovem mnenju sporne in nepravilne umestitve prepovedi geografskega blokiranja v okvir evropskega konkurenčnega prava. Predvideva, da se utegne režim iz Uredbe 2018/302 zaradi svojih posebnih značilnosti prelivati tudi v že zdaj dvomljivo teoretično podprte institute evropskega antitrusta (predvsem opozarja na področje zlorabe prevladujočega položaja) in s tem še zmanjšati pravno predvidljivost. Prepoved geografskega blokiranja mora biti po mnenju avtorja tudi zato jasno umeščena na področje varstva potrošnikov in podrejeno področje ureditve trga, a ji avtor tudi tam ne napoveduje uspešne in učinkovite prihodnosti.

Ključne besede: geografsko blokiranje, evropsko konkurenčno pravo, pravo vars-tva potrošnikov, diskriminacija

Title: Why Not Every Aspect of the Single European Market Is about Competition Law

Abstract: The author criticises the controversial and in, his opinion, incorrect perception of the prohibition of geographical blocking as an instrument of European competition law. He predicts that certain characteristics of the Regulation 2018/302 regime may spill over into the field of European antitrust, replete with dubious theoretical foundations lacking rational economic tenets (especially drawing attention to the area of abuse of dominance), thus further reducing legal predictability. According to the author, the ban on geo-blocking must, for this reason, be clearly and firmly regarded as an instrument of consumer protection law and, in the alternative, market regulation.

Keywords: geo-blocking, European competition law, consumer protection law, discrimination

Andreja Primec

Povzetek: Večina družb v EU so mala in srednja pojetja. Imajo ključno vlogo pri gospodarskem napredku, saj se lahko najhitreje prilagajajo globalnim spremembam na trgu in novim tehnološkim izzivom. Ker se število stečajev po koncu zadnje gospodarske krize ni umirilo, nova direktiva s področja insolvenčnega prava (Direktiva (EU) 2019/1023 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o prestrukturiranju in insolventnosti) posebno pozornost namenja prav malim in srednjim podjetjem (MSP). Z različnimi ukrepi na področju preventivnega prestrukturiranja in druge priložnosti poskuša izboljšati položaj MSP v likvidnostnih težavah in na splošno povečati učinkovitost insolventnih postopkov z zahtevami po ustrezni strokovni usposobljenosti članov sodnih organov in upraviteljev, z uvajanjem kodeksov ravnanj za upravitelje ter nadzorovanjem njihovega dela in nagrajevanja. Njen namen je zmanjšati ovire pri prostem pretoku kapitala, ki izhajajo iz razlik v postopkih prestrukturiranja in insolvenčnih postopkih držav članic, spodbuditi uporabo ukrepov druge priložnosti in zmanjšati količino slabih posojil v prihodnosti. Ti cilji naj bi uravnotežili razmerja med upniki in dolžniki.

Ključne besede: Direktiva (EU) 2019/1023, preventivno prestrukturiranje, druga priložnost, MSP, insolventnost

Title: Amendments to EU Insolvency Law to Provide a Second Chance for Small and Medium-Sized Enterprises

Abstract: SMEs represent most of the companies in the EU. They also play a key role in economic progress, as they are the fastest to adapt to global market changes and new technological challenges. Given that the number of bankruptcies has not subsided since the end of the last economic crisis, the new insolvency law directive (Directive (EU) 2019/1023 of the European Parliament and of the Council of 20 June 2019 on restructuring and insolvency) gives particular attention to SMEs. Through various preventive restructuring and second-chance measures, it seeks to improve the position of SMEs in liquidity problems and generally increase the efficiency of insolvency proceedings by requiring appropriate professional qualifications of members of judicial authorities and practitioners, introducing codes of conduct for practitioners and monitoring their work and remuneration. It aims to reduce obstacles to the free movement of capital arising from differences in restructuring and insolvency procedures of Member States, to encourage the use of second-chance measures, to reduce the amount of bad loans in the future, which all should balance the relationship between creditors and debtors.

Keywords: Directive (EU) 2019/1023, preventive restructuring, second chance, SMEs, insolvency

Danila Djokić, Astrid Jakomin

Povzetek: Članek strnjeno prikazuje razvoj trajnostnega poročanja v EU in analizira izjave o nefinančnem poslovanju v Republiki Sloveniji, kot se udejanjajo v praksi po spremembi 70.c člena zakona z novelo ZGD-1J. Predstavljena je najnovejša raziskava o trajnostnem poročanju v Republiki Sloveniji TRP SI 2018, ki opozarja, da so rezultati na področju trajnostnega poročanja gospodarskih družb le zadostni, in spodbuja k izboljšanju stanja v prihodnosti.

Ključne besede: preglednost, trajnostno poročilo, trajnostni razvoj, družbena odgovornost, nefinančno poročanje, trajnostno poročanje, izjava o nefinančnem poslovanju

Title: Sustainable Reporting of Companies in the Republic of Slovenia

Abstract: The article summarises the development of sustainable reporting in the EU and analyses the statements on non-financial operations in the Republic of Slovenia, as they are implemented in practice after the amendment of Article 70c of the Companies Act (ZGD-1J). The latest analysis of TRP SI 2018 in the Republic of Slovenia is presented, which draws attention to sufficient results of sustainable reporting and encourages the improvement of the situation in the future.

Keywords: transparency, sustainable report, sustainable development, social responsibility, non-financial reporting, sustainable reporting, statement on non-financial operations

Mojca Furlan

Povzetek: V prispevku je predstavljena dilema glede ureditve instituta neznatne napake v Obligacijskem zakoniku pri različnih tipih pogodb, in sicer glede upravičenosti razlogov za to, da je ureditev odgovornosti za neznatne stvarne napake za prodajalca pri prodajni pogodbi urejena drugače - predvsem milejše - kot odgovornost podjemnika oziroma izvajalca pri podjemni in gradbeni pogodbi.

Ključne besede: prodajna pogodba, podjemna pogodba, gradbena pogodba, stvarne napake, neznatna napaka, jamčevalni zahtevki, grajanje napak, odstop od pogodbe, neizpolnitev pogodbe

Title: Insignificant Factual Defect - Is the Different Regulation in the Contract of Sale, Service Contract and Construction Contract Correct and Just

Abstract: This article presents a dilemma about the regulation of insignificant defect in the Code of Obligations, with different types of contracts, regarding the justified reasons for the seller’s liability for insignificant factual defects in a contract of sale being regulated differently, specifically not as strictly - than the responsibility of the contractor in a service contract.

Keywords: contract of sale, service contract, construction contract, factual defects, insignificant defect, claims based on factual defects, notification of defects, withdrawal from the contract, non-performance of a contract

Aleksij Mužina, Žiga Rejc

Povzetek: Z arbitrarnim posegom v pravnomočno pridobljene pravice zdravnikov koncesionarjev po določbah 41. člena ZZDej-K je država ravnala v nasprotju z več temeljnimi pravnimi garancijami, ki jih subjektom daje Ustava RS, še posebej s tistimi, določenimi v njenem 2. členu (načelo pravne države, vključno z načelom sorazmernosti; načelo socialne države), 33. členu (pravica do zasebne lastnine), 51. členu (pravica do zdravstvenega varstva), 155. členu (prepoved retroaktivnosti) in 158. členu (pravnomočnost). Po oceni avtorjev te problematike ne bi smelo prezreti tudi Ustavno sodišče, ko bo odločalo o ustavnosti in zakonitosti take ureditve.

Ključne besede: zdravstvo, koncesije, zdravstvena dejavnost, ZZDej, zdravniki

Title: Concessions in Health Services - A Legal Critique of Arbitrary Interventions According to Act Amending the Health Services Act (ZZDej-K)

Abstract: According to the authors, Article 41 of ZZDej-K represents an arbitrary intervention into existing healthcare concessions in Slovenia that is contrary to some fundamental rights guaranteed by the Constitution in Art. 2 (the rule of law), Art. 33 (the right to private property), Art. 51 (the right to health care), Art. 155 (interdiction of retroactivity), and Art. 158 (finality of legal decisions).

Keywords: health care, healthcare, concession, ZZDej, physicians

Verena Rošic Feguš

Povzetek: Vloga aktov mehkega prava kot aktov brez formalno zavezujoče moči se je na ravni EU v zadnjih treh desetletjih, tudi zaradi bolj pozitivnega odnosa Sodišča EU do teh aktov, povečala. Ker morajo po ustaljenem stališču iz zadeve Grimaldi nacionalna sodišča v določeni meri upoštevati akte mehkega prava, prispevek skozi stališča pravne teorije in raziskavo sodne prakse slovenskih sodišč ponuja vpogled v odnos slovenskih sodišč do mehkega prava EU in tudi do nacionalnega mehkega prava, obe vrsti prava medsebojno primerja glede vsebine, funkcij in možnosti izpodbijanja pred Sodiščem EU oziroma Ustavnim sodiščem RS ter na koncu ponuja zaključek o vlogi aktov mehkega prava v slovenskem prostoru.

Ključne besede: mehko pravo EU, nacionalno mehko pravo, dolžnost upoštevanja mehkega prava, presoja zakonitosti, uporaba mehkega prava

Title: Soft Law in Case Law of Slovenian Courts

Abstract: In the last three decades at EU level, the role of soft law as acts without a formal legal binding force -also because of the more positive approach of the Court of Justice to these acts - has increased. As national courts must take soft law into account in certain aspects following the established position in the Grimaldi case, this article, through a study of legal theory and case law of Slovene courts, offers an insight into the attitude of Slovenian courts towards EU soft law, as well as national soft law, compares both types of acts regarding their content, functions and possibility of their challenge before the Court of Justice or the Constitutional Court of the Republic of Slovenia, and finally draws a conclusion on the role of soft law in Slovenia.

Keywords: EU soft law, national soft law, duty to take soft law into account, review of legality, application of soft law

Iz prakse za prakso

Vesna Kranjc

Okvirno dejansko stanje
- Naročnik - mestna občina (v nadaljevanju: MO) je izbiral koncesionarja za izvajanje gospodarske javne službe urejanja in čiščenja javnih zelenih površin po postopku za oddajo javnega naročila.
- Oddani sta bili dve ponudbi. MO je ponudbo družbe T zavrnila kot nedopustno, ponudbo družbe FS pa ocenila kot dopustno in z njo kot izbranim ponudnikom 14. 12. 2018 sklenila koncesijsko pogodbo.

Saša Prelič

Dejansko stanje Delniška družba (v nadaljevanju: družba A) je obvladujoča družba družbe z omejeno odgovornostjo (v nadaljevanju: družba B), in sicer na podlagi pravic, ki izhajajo iz družbene pogodbe B kot odvisne družbe. B posluje kot del skupine A. Pri tem so enotno obvladovana tveganja, ki izhaj

Iz prakse za prakso - razprava

Robert Preininger

V prispevku Boštjana Koritnika in Lojzeta Udeta, ki je bil objavljen v reviji Podjetje in delo št. 1/2020, je bila opravljena analiza sodne prakse VS RS v zvezi s krediti v švicarskih frankih. Avtorja sta v sklepnih ugotovitvah zapisala, da je ta sodna praksa enot

Sodna praksa

Pri presoji, ali gre za nevarno stvar, je treba upoštevati vse okoliščine; od opredelitve stvari, narave in intenzivnosti škodne nevarnosti do presoje njene (ne)pogostosti, (ne)predvidljivosti ter (ne)običajnosti za okolico. Ključna razlikovalna okoliščina je, da mora biti pri nevarni stvari v smislu pravnega standarda večja škodna nevarnost del njene bíti, ne pa (le) posledica opustitve dolžne skrbnosti vpletenih subjektov. Zaključka ne spreminja okoliščina, da je v končni fazi tudi škoda, povezana z nevarno stvarjo, na nek način povezana z ravnanjem njenega imetnika, saj to, če že, le sproži v nevarni stvari vsebovana huda tveganja, ne spreminja pa njene (nevarne) substance.

Po prvem odstavku 115. členu ZDR-1 v obdobju varstva ni dovoljena redna odpoved pogodbe o zaposlitvi varovanemu delavcu oziroma delavki v nobeni obliki. Prepoved vključuje tudi odpoved iz poslovnega razloga, pa čeprav je bil odpovedni razlog resničen in objektivno utemeljen oziroma nepovezan

Člani organov vodenja ali nadzora morajo pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Standard skrbnosti je tista norma, katere kršitev, oziroma tisti standard, katerega nedoseganje pomeni protipravnost kot predpostavko odškodninske odgovornosti. V teoriji in praksi je utrjeno stališče, da se odgovornost presoja ob upoštevanju okoliščin, ki so obstajale v času sprejemanja odločitve oziroma pred samim sprejemom odločitve, torej ex ante.

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov