Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 
PRELISTAJ

letnik 2020, številka 1, 1. 2. 2020
> Kazalo

NA NASLOVNICI

Vprašanje enotnosti sodne prakse Vrhovnega sodišča RS v zvezi s kreditnimi pogodbami v tuji valuti

Boštjan Koritnik

Lojze Ude

Povzetek: Odločbe Vrhovnega sodišča RS (VS RS) v zvezi z veljavnostjo pogodb o kreditu v švicarskih frankih različni deležniki interpretirajo zelo različno. Na eni strani banke trdijo, da je sodna praksa VS RS enotna in usklajena, na drugi strani pa trdijo določeni kreditojemalci, predvsem prek interesnega združenja, prav nasprotno (z medijskimi navedbami, da so odločitve vrhovnih sodnikov "nasprotujoče"). VS RS je denimo v letu 2018 izdalo kar pet tovrstnih odločb, nižja sodišča pa še mnogo več. Analiza in primerjava odločitev VS RS v odločbah VS RS v zvezi z veljavnostjo pogodb o kreditu v švicarskih frankih je pokazala, da so stališča VS RS glede veljavnosti pogodb o kreditu v švicarskih frankih usklajena in je sodna praksa VS RS enotna, kljub občasnim, a očitno neutemeljenim dvomom. V vsebinsko presojo posameznih stališč pa se avtorja v prispevku namenoma nista spuščala.

Ključne besede: pogodbe o kreditu, švicarski franki, Vrhovno sodišče Republike Slovenije, sodna praksa

Title: The Question of Uniformity of Case Law of the Supreme Court of the Republic of Slovenia Regarding Loan Agreements in Foreign Currency

Abstract: Decisions of the Supreme Court of the Republic of Slovenia (SCRS) regarding the validity of loan agreements in Swiss francs are interpreted very differently by differrent stakeholders. On one hand, banks argue that the SCRS case law is uniform and harmonised, while on the other, certain borrowers, especially through their association, argue the opposite (with media reports saying that the decisions of the supreme judges are "conflicting"). For example, the SCRS issued as many as five such decisions in 2018, while lower courts issued even more. The analysis and comparison of SCRS positions in SCRS decisions regarding the validity of loan agreements in Swiss francs showed that the views of the SCRS regarding the validity of loan agreements in Swiss francs are consistent, and that the SCRS case law is uniform, despite occasional, but clearly unfounded, doubts. Nevertheless, the authors deliberately did not delve into the substantive assessments of the SCRS decisions.

Keywords: loan agreements, Swiss francs, Supreme Court of the Republic of Slovenia, case law

Sodobne vrste znamk - novi izzivi in priložnosti

Martina Repas

Povzetek: Prispevek se ukvarja z možnostjo registracije netradicionalnih (sodobnih) znakov, kot so prostorsko neomejene barve, pozicijski znaki, gibanje, holografski znaki itd., kot znamk z vidika splošnih zahtev za registracijo znamke, ki veljajo v zakonodaji držav članic EU. Posledično gre za analizo zahtev, ki se nanašajo na znak, na jasno in natančno predstavitev znaka ter na sposobnost razlikovanja znaka, ki jih netradicionalni znaki - v nasprotju s tradicionalnimi (besede, slike) - težje izpolnijo. Za netradicionalne znake, katerih varstvo z znamko je izključeno oziroma zavrnjeno, je treba iskati varstvo v okviru drugih pravic intelektualne lastnine. Kot alternativni možnosti se kažeta predvsem avtorska pravica in varstvo pred nelojalno konkurenco.

Ključne besede: netradicionalne znamke, sposobnost prikaza, sposobnost razlikovanja, bistvena funkcija znamke, avtorska pravica, nelojalna konkurenca

Title:Non-Traditional Trademarks - New Challenges and Opportunities

Abstract: The article examines the options to register non-traditional (modern) signs as trademarks, namely abstract colours, positions, movements, holographic signs etc. in the light of fundamental requirements of trademark registration in EU member states. Therefore, the article analyses requirements regarding the sign, clear and precise representation of the sign, and capability to distinguish, which proved to be problematic for some of non-traditional signs. The protection of signs that fail to comply with the above-mentioned requirements can be established in the context of other intellectual property rights. Copyright and protection against unfair competition seems to be a good alternative.

Keywords: non-traditional trademarks, capability of representation, capability to distinguish, essential function of trademarks, copyright, unfair competition

Dopuščena revizija - analiza primera

Igor Strnad

Povzetek: S sprejemom zadnje spremembe pravdnega postopka je dopuščena revizija edina oblika tega izrednega pravnega sredstva. Le Vrhovno sodišče je tisto, ki odloča o izbiri zadeve, ki jo bo obravnavalo; zavrnitve predloga mu ni treba obrazložiti; sámo si tudi določi vprašanje. S tem je omogočeno, da se sodniki Vrhovnega sodišča polno posvetijo zadevam, ki jih sprejmejo v obravnavo, ter da jih skrbno preštudirajo in obrazložijo. Vendar tudi v tem postopku veljajo omejitve ustavnopravne in zakonske narave. Z analizo konkretnega primera avtor ugotavlja njihovo upoštevanje.

Ključne besede: Vrhovno sodišče, dopuščena revizija, obrazložena sodna odločba

Title: Leave to Appeal - Case Analysis

Abstract: With the latest civil procedure reform in Slovenia, the "leave to appeal" system is the only form of this legal remedy. Only the Supreme Court is entitled to choose the case, it may omit reasons for denying leave to appeal, and to determine the issue. The aim is that the Supreme Court judges should fully devote their capacities to the cases, and to deliver diligent reasoning and explanation. But they are bound by constitutional and legal provisions. On the merits of the particular case, the author is analysing their adherence to these provisions.

Keywords: Supreme Court, leave to appeal, reasoned judgment

Insiderski delikt v kazenskem zakonu in pravosodni praksi (2. del)

Boštjan Zrnec Orlič

Povzetek: V prispevku so skozi jezikovno, logično, sistematično in zgodovinsko razlago kazenske norme obravnavani nosilni elementi insiderskega delikta, vrednostno povezani s ciljem varstva zaupanja v finančne trge: predmet (notranja informacija), oseba (insider) in ravnanje (zloraba notranje informacije). V ponazoritev ključnih pravnih dilem uporabljam primere iz domače sodne in tožilske prakse ter vodilne judikate Sodišča EU. Ugotavljam, da nacionalni pravni režim sankcioniranja insiderskega delikta ni v celoti skladen z ustavnima načeloma enakosti in sorazmernosti ter ne izpolnjuje vseh minimalnih zahtev Direktive 2014/57. Nadalje opažam, da določeni deli definicije notranje informacije v pravu Unije zastirajo bistvo tega s tržnimi običaji povezanega pravnega standarda, katerega vsebinsko napolnitev bi bilo najustrezneje prepustiti sodiščem. V posamičnih zadevah iz pravosodne prakse se kažejo težave pri uporabi nekaterih temeljnih konceptov insiderskega delikta, kot so test razumnega vlagatelja, upoštevnost tržnih informacij, razlikovanje med objavo in javnostjo informacije, ločevanje med korporacijskopravnimi zavezami in tržnim pravom in podobno. K marsikateremu od teh problemov teorija ni prispevala poglobljene razprave.

Ključne besede: zloraba notranje informacije, insiderski delikt, poslovanje na podlagi notranjih informacij, notranja informacija, razkritje notranje informacije, zloraba trga, finančni instrumenti, trg finančnih instrumentov, Uredba o zlorabi trga 596/2014, Direktiva o zlorabi trga 2014/57, insider, kazensko pravo, zavarovana dobrina, blanketna norma, deskriptivni in normativni zakonski znaki, načelo enakosti, načelo določnosti, načelo sorazmernosti, skrbni pregled

Title: Insider Dealing in Criminal Code and Judicial Practice (Part 2)

Abstract:Employing grammatical, substantial, logical, systematic and historical interpretation of the penal provision, I address the main elements of the criminal offence of insider dealing: object (inside information), subject (insider), and conduct (abuse of inside information), bound together with the underlying purpose of protecting public confidence in financial markets. To illustrate the key legal dilemmas, I rely on case law produced by domestic courts and public prosecution office, as well as leading cases of the Court of Justice of the European Union. I note that the national legal sanctioning regime of insider trading offences does not fully comply with the constitutional principles of equality and proportionality, and does not meet all the minimum requirements of Directive 2014/57. I observe that in relation to the notion of inside information, Union law has started to rely on rules that obscure the essence of this purely legal standard related to market customs, the content of which would be best left for the courts to define. In certain decisions of judicial bodies, I recognise difficulties in applying some of the basic concepts of insider dealing, such as reasonable investor test, relevance of market information, differentiation between disclosure and publicity of inside information, clear separation between corporate legal obligations and market regulatory obligations, etc. Legal theory has failed to contribute an in-depth discussion to many of these issues.

Keywords: criminal offence of insider dealing, insider dealing, inside information, unlawful disclosure of inside information, market abuse, financial instruments, market in financial instruments, Market Abuse Regulation 596/2014, Market Abuse Directive 2014/57, insider, criminal law, policy, blanket provision, descriptive and normative elements of criminal offence, principle of non-discrimination, principle of foreseeability, principle of proportionality, due diligence

Pravne posledice uvrstitve v evidenco gospodarskih subjektov z negativnimi referencami po ZJN-3

Vesna Kranjc

1. Katere pravne posledice nastopijo z uvrstitvijo družbe A, d. o. o., v evidenco?
Uvrstitev v evidenco je sankcija, ki jo izreče sodišče zaradi določenih kršitev predpisov o javnem naročanju in o izreku te sankcije obvesti pristojno ministrstvo (sedmi odstavek 112. člena Zakona o javnem naročanju, ZJN-3). V 110. členu ZJN-3 je določeno, da vodi evidenco pristojno ministrstvo, to je Ministrstvo za javno upravo. Evidenca uvrščenih oseb je objavljena na spletni strani tega ministrstva oziroma na podstrani Direktorata za javno naročanje.

VSEBINA

Vsebina

stran 3 Boštjan Koritnik, Lojze Ude Vprašanje enotnosti sodne prakse Vrhovnega sodišča RS v zvezi s kreditnimi pogodbami v tuji valuti The Question of Uniformity of Case Law of the Supreme Court of the Republic of Slovenia Regarding Loan Agreements in Foreign Curren

Boštjan Koritnik, Lojze Ude

Povzetek: Odločbe Vrhovnega sodišča RS (VS RS) v zvezi z veljavnostjo pogodb o kreditu v švicarskih frankih različni deležniki interpretirajo zelo različno. Na eni strani banke trdijo, da je sodna praksa VS RS enotna in usklajena, na drugi strani pa trdijo določeni kreditojemalci, predvsem prek interesnega združenja, prav nasprotno (z medijskimi navedbami, da so odločitve vrhovnih sodnikov "nasprotujoče"). VS RS je denimo v letu 2018 izdalo kar pet tovrstnih odločb, nižja sodišča pa še mnogo več. Analiza in primerjava odločitev VS RS v odločbah VS RS v zvezi z veljavnostjo pogodb o kreditu v švicarskih frankih je pokazala, da so stališča VS RS glede veljavnosti pogodb o kreditu v švicarskih frankih usklajena in je sodna praksa VS RS enotna, kljub občasnim, a očitno neutemeljenim dvomom. V vsebinsko presojo posameznih stališč pa se avtorja v prispevku namenoma nista spuščala.
Ključne besede: pogodbe o kreditu, švicarski franki, Vrhovno sodišče Republike Slovenije, sodna praksa

Title: The Question of Uniformity of Case Law of the Supreme Court of the Republic of Slovenia Regarding Loan Agreements in Foreign Currency
Abstract: Decisions of the Supreme Court of the Republic of Slovenia (SCRS) regarding the validity of loan agreements in Swiss francs are interpreted very differently by differrent stakeholders. On one hand, banks argue that the SCRS case law is uniform and harmonised, while on the other, certain borrowers, especially through their association, argue the opposite (with media reports saying that the decisions of the supreme judges are "conflicting"). For example, the SCRS issued as many as five such decisions in 2018, while lower courts issued even more. The analysis and comparison of SCRS positions in SCRS decisions regarding the validity of loan agreements in Swiss francs showed that the views of the SCRS regarding the validity of loan agreements in Swiss francs are consistent, and that the SCRS case law is uniform, despite occasional, but clearly unfounded, doubts. Nevertheless, the authors deliberately did not delve into the substantive assessments of the SCRS decisions.
Keywords: loan agreements, Swiss francs, Supreme Court of the Republic of Slovenia, case law

Martina Repas

Povzetek: Prispevek se ukvarja z možnostjo registracije netradicionalnih (sodobnih) znakov, kot so prostorsko neomejene barve, pozicijski znaki, gibanje, holografski znaki itd., kot znamk z vidika splošnih zahtev za registracijo znamke, ki veljajo v zakonodaji držav članic EU. Posledično gre za analizo zahtev, ki se nanašajo na znak, na jasno in natančno predstavitev znaka ter na sposobnost razlikovanja znaka, ki jih netradicionalni znaki - v nasprotju s tradicionalnimi (besede, slike) - težje izpolnijo. Za netradicionalne znake, katerih varstvo z znamko je izključeno oziroma zavrnjeno, je treba iskati varstvo v okviru drugih pravic intelektualne lastnine. Kot alternativni možnosti se kažeta predvsem avtorska pravica in varstvo pred nelojalno konkurenco.
Ključne besede: netradicionalne znamke, sposobnost prikaza, sposobnost razlikovanja, bistvena funkcija znamke, avtorska pravica, nelojalna konkurenca

Title:Non-Traditional Trademarks - New Challenges and Opportunities
Abstract: The article examines the options to register non-traditional (modern) signs as trademarks, namely abstract colours, positions, movements, holographic signs etc. in the light of fundamental requirements of trademark registration in EU member states. Therefore, the article analyses requirements regarding the sign, clear and precise representation of the sign, and capability to distinguish, which proved to be problematic for some of non-traditional signs. The protection of signs that fail to comply with the above-mentioned requirements can be established in the context of other intellectual property rights. Copyright and protection against unfair competition seems to be a good alternative.
Keywords: non-traditional trademarks, capability of representation, capability to distinguish, essential function of trademarks, copyright, unfair competition

Igor Strnad

Povzetek: S sprejemom zadnje spremembe pravdnega postopka je dopuščena revizija edina oblika tega izrednega pravnega sredstva. Le Vrhovno sodišče je tisto, ki odloča o izbiri zadeve, ki jo bo obravnavalo; zavrnitve predloga mu ni treba obrazložiti; sámo si tudi določi vprašanje. S tem je omogočeno, da se sodniki Vrhovnega sodišča polno posvetijo zadevam, ki jih sprejmejo v obravnavo, ter da jih skrbno preštudirajo in obrazložijo. Vendar tudi v tem postopku veljajo omejitve ustavnopravne in zakonske narave. Z analizo konkretnega primera avtor ugotavlja njihovo upoštevanje.
Ključne besede: Vrhovno sodišče, dopuščena revizija, obrazložena sodna odločba

Title: Leave to Appeal - Case Analysis
Abstract: With the latest civil procedure reform in Slovenia, the "leave to appeal" system is the only form of this legal remedy. Only the Supreme Court is entitled to choose the case, it may omit reasons for denying leave to appeal, and to determine the issue. The aim is that the Supreme Court judges should fully devote their capacities to the cases, and to deliver diligent reasoning and explanation. But they are bound by constitutional and legal provisions. On the merits of the particular case, the author is analysing their adherence to these provisions.
Keywords: Supreme Court, leave to appeal, reasoned judgment

Boštjan Zrnec Orlič

Povzetek: V prispevku so skozi jezikovno, logično, sistematično in zgodovinsko razlago kazenske norme obravnavani nosilni elementi insiderskega delikta, vrednostno povezani s ciljem varstva zaupanja v finančne trge: predmet (notranja informacija), oseba (insider) in ravnanje (zloraba notranje informacije). V ponazoritev ključnih pravnih dilem uporabljam primere iz domače sodne in tožilske prakse ter vodilne judikate Sodišča EU. Ugotavljam, da nacionalni pravni režim sankcioniranja insiderskega delikta ni v celoti skladen z ustavnima načeloma enakosti in sorazmernosti ter ne izpolnjuje vseh minimalnih zahtev Direktive 2014/57. Nadalje opažam, da določeni deli definicije notranje informacije v pravu Unije zastirajo bistvo tega s tržnimi običaji povezanega pravnega standarda, katerega vsebinsko napolnitev bi bilo najustrezneje prepustiti sodiščem. V posamičnih zadevah iz pravosodne prakse se kažejo težave pri uporabi nekaterih temeljnih konceptov insiderskega delikta, kot so test razumnega vlagatelja, upoštevnost tržnih informacij, razlikovanje med objavo in javnostjo informacije, ločevanje med korporacijskopravnimi zavezami in tržnim pravom in podobno. K marsikateremu od teh problemov teorija ni prispevala poglobljene razprave.

Ključne besede: zloraba notranje informacije, insiderski delikt, poslovanje na podlagi notranjih informacij, notranja informacija, razkritje notranje informacije, zloraba trga, finančni instrumenti, trg finančnih instrumentov, Uredba o zlorabi trga 596/2014, Direktiva o zlorabi trga 2014/57, insider, kazensko pravo, zavarovana dobrina, blanketna norma, deskriptivni in normativni zakonski znaki, načelo enakosti, načelo določnosti, načelo sorazmernosti, skrbni pregled

Title: Insider Dealing in Criminal Code and Judicial Practice (Part 2)

Abstract:Employing grammatical, substantial, logical, systematic and historical interpretation of the penal provision, I address the main elements of the criminal offence of insider dealing: object (inside information), subject (insider), and conduct (abuse of inside information), bound together with the underlying purpose of protecting public confidence in financial markets. To illustrate the key legal dilemmas, I rely on case law produced by domestic courts and public prosecution office, as well as leading cases of the Court of Justice of the European Union. I note that the national legal sanctioning regime of insider trading offences does not fully comply with the constitutional principles of equality and proportionality, and does not meet all the minimum requirements of Directive 2014/57. I observe that in relation to the notion of inside information, Union law has started to rely on rules that obscure the essence of this purely legal standard related to market customs, the content of which would be best left for the courts to define. In certain decisions of judicial bodies, I recognise difficulties in applying some of the basic concepts of insider dealing, such as reasonable investor test, relevance of market information, differentiation between disclosure and publicity of inside information, clear separation between corporate legal obligations and market regulatory obligations, etc. Legal theory has failed to contribute an in-depth discussion to many of these issues.

Keywords: criminal offence of insider dealing, insider dealing, inside information, unlawful disclosure of inside information, market abuse, financial instruments, market in financial instruments, Market Abuse Regulation 596/2014, Market Abuse Directive 2014/57, insider, criminal law, policy, blanket provision, descriptive and normative elements of criminal offence, principle of non-discrimination, principle of foreseeability, principle of proportionality, due diligence

Vasilka Sancin, Domen Turšič, Maks David Osojnik

Povzetek: Sodba Sodišča Evropske unije (EU) v zadevi Achmea je močno zamajala temelje mednarodne investicijske arbitraže na območju Evropske unije, zato prispevek najprej kritično analizira sodbo v zadevi Achmea, nato pa se osredotoči na odzive mednarodnih investicijskih tribunalov, predvsem v okviru postopkov na podlagi Pogodbe o energetski listini (ECT) ter postopkov, ki potekajo pod okriljem Mednarodnega centra za reševanje investicijskih sporov (ICSID). Prispevek prek nedavnih arbitražnih odločb predstavi pomembne razlike med pravnimi okoliščinami, o katerih je odločalo Sodišče EU v zadevi Achmea, in tistimi, ki se pojavljajo v primerih, začetih na podlagi multilateralnih investicijskih sporazumov, sklenjenih z vsaj eno državo nečlanico EU (s tako imenovanim ekstra-EU elementom). Prav tako opozori na (ne)možnost učinkov sodbe Achmea v - dualistično gledano - različnih pravnih sferah mednarodnega javnega prava in pravnega reda držav članic EU. Prispevek vsebuje tudi kritično analizo Mnenja SEU 1/17 o skladnosti sporazuma CETA s pravnim redom Evropske unije in njegovega vpliva na prihodnost mednarodne investicijske arbitraže.

Ključne besede: mednarodna investicijska arbitraža, mednarodno javno pravo, pravo EU, Achmea, CETA

Title: The Future of International Investment Arbitration in the European Union and its Member States

Abstract: The judgement of the Court of Justice of the European Union (CJEU) in the case of Achmea rocked the foundations of international investment arbitration in the European Union. After a critical analysis of the decision in the case of Achmea, the article focuses on how international investment tribunals dealt with this decision, especially in proceedings based on the Energy Charter Treaty and in proceedings under the auspices of the International Centre for the Settlement of Investment Disputes. The article showcases important legal differences between the case of Achmea and other cases based on multilateral investment treaties with at least one non-EU state party (a so-called extra-EU element) through recent arbitral awards. It highlights the (lack of) effects of the Achmea judgement in, as seen from a dualistic prism, different legal spheres of public international law and the law of EU member states. The article presents differing responses of EU member states to the Achmea judgement through multiple declarations issued by them and their possible effects. It also provides a critical analysis of the CJEU Opinion 1/17 about the compatibility of CETA with the EU legal order and its impact on the future of international investment arbitration.

Keywords: international investment arbitration, public international law, EU law, Achmea, CETA

Marijan Kocbek

Povzetek: Avtor v prispevku obravnava urejanje delničarskih pravic v okviru EU. Že leta 2007 je EU sprejela Delničarsko direktivo I, ki je bila v Sloveniji implementirana z novelo ZGD-1C. Deset let pozneje pa je bila prva direktiva novelirana z direktivo o spodbujanju dolgoročnega sodelovanja delničarjev, kot odziv na finančno krizo in za reševanje podobnih situacij v prihodnosti. Delničarsko direktivo II bo Slovenija implementirala z novelo ZGD-1K. Ker so v tem trenutku v zakonodajni proceduri aktualne razprave o prenosu direktive, avtor obravnava trenutno veljavno pravno ureditev relevantnih korporacijskopravnih institutov v ZGD-1, povezanih z direktivo. Ključne besede: pravice delničarjev, nagrajevanje uprave, povezane osebe, identifikacija delničarjev, glasovalna pravica Title: Shareholder Rights Directive I and II and the Companies Act (ZGD-1) Abstract: The paper examines the regulation of shareholder rights within the EU. The first Shareholder Rights Directive was adopted by the EU in 2007 and implemented in Slovenia with the amendment to the Companies Act - ZGD-1C. As a response to the financial crisis, in order to prevent or mitigate future crises, the first Directive was amended after 10 years by a directive to encourage long-term shareholder participation. Slovenia will implement the Shareholder Rights Directive II with the amendment to the Companies Act - ZGD-1K. As the discussions on the implementation of the Directive are currently underway in the legislative procedure, the author discusses the current legal regulation of the corporate law institutes of the Companies Act (ZGD-1) that are related to the Directive. Keywords: shareholder rights, remuneration of the management board, related parties, identification of shareholders, voting right

Neža Pogorelčnik Vogrinc

Povzetek: Uredba Sveta (EU) 2016/1103 z dne 24. junija 2016 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju pristojnosti, prava, ki se uporablja, ter priznavanja in izvrševanja odločb na področju premoženjskih razmerij med zakoncema v državah članicah EU, ki sodelujejo pri okrepljenem sodelovanju, v celoti nadomešča pravila nacionalnega mednarodnega zasebnega prava (med drugim) glede mednarodne pristojnosti v sporih glede premoženjskih razmerij med zakoncema. Uredba primarno navezuje pristojnost za premoženjskopravne spore med zakoncema na dve vrsti postopkov v teku: zapuščinski postopek po umrlem zakoncu in postopek razveze, razveljavitve zakonske zveze ali prenehanja življenjske skupnosti. Tovrstna koncentracija postopkov je v vsakdanjem življenju izjemno pogosta, saj do potrebe po sodnem odločanju o premoženjskopravnem sporu med zakoncema praviloma pride zaradi smrti enega od njiju ali razpada zakonske zveze oziroma življenjske skupnosti. Navezne okoliščine, ki jih za določitev pristojnosti določa Uredba sama (pristojnost države, na ozemlju katere imata zakonca ob začetku sodnega postopka običajno prebivališče; če tega ni, na ozemlju katere sta imela zakonca zadnje običajno prebivališče, če eden od njiju ob začetku postopka še vedno prebiva tam; ali če tega ni, na ozemlju katere ima tožena stranka ob začetku postopka običajno prebivališče; ali če tega ni, katere skupno državljanstvo imata zakonca ob začetku sodnega postopka), se bodo tako uporabljale le redko. Ob tovrstnem poenotenju ureditve glede mednarodne pristojnosti pa se zaradi občutljivosti področja in različne stopnje odprtosti družb v posameznih državah odpira veliko vprašanj. Prispevek opozarja na razlike, do katerih bo v Sloveniji prišlo zaradi drugačnega nabora naveznih okoliščin v primerjavi s prej relevantnimi v ZMZPP, in predstavlja posebne institute za določitev pristojnosti, kadar se ta ne določi po splošnih pravilih.
Ključne besede: dogovor, mednarodna pristojnost, navezne okoliščine, premoženjska razmerja, Uredba 2016/1103, zakonska zveza, Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih

Title: International Jurisdiction in Matters of Matrimonial Property Regimes
Abstract: Council Regulation (EU) 2016/1103 of 24 June 2016 implementing enhanced cooperation in the area of jurisdiction, applicable law and the recognition and enforcement of decisions in matters of matrimonial property regimes determines unified rules regarding international jurisdiction for matrimonial property disputes, which are used instead of international private law of the 18 member states participating in the enhanced cooperation. Primarily, the international jurisdiction for disputes of this kind applies to two kinds of procedures in progress. Where a court of a member state is seized in matters of the succession of a spouse or to rule on an application for divorce, legal separation or marriage annulment, the courts of that state shall have jurisdiction to rule on matters of the matrimonial property regime arising in connection with that case. Because the need to decide on matrimonial property regime arises mostly in the events of the death of one of the spouses or the end of the marriage, the provisions on concentration of the procedures are to be used often. The connecting factors to determine the international jurisdiction, as provided in Regulation 2016/1103, are therefore rarely used. Because of the sensitivity of the field and different levels of development of societies in member states, the unification of regulation gives rise to many questions. The article stresses the consequences of the usage of Regulation 2016/1103 instead of the Slovenian Private International Law and Procedure Act, and interprets instruments, helping to determine the international jurisdiction when it is not possible to use general rules.
Keywords: choice of court agreement, international jurisdiction, connecting factors, property regimes, Regulation 2016/1103, marriage, Private International Law and Procedure Act

Iz prakse za prakso/From Practice for Practice

Vesna Kranjc

1. Katere pravne posledice nastopijo z uvrstitvijo družbe A, d. o. o., v evidenco? Uvrstitev v evidenco je sankcija, ki jo izreče sodišče zaradi določenih kršitev predpisov o javnem naročanju in o izreku te sankcije obvesti pristojno ministrstvo (sedmi odstavek 112. člena Zakona o javnem naročanju, ZJN-3). V 110. členu ZJN-3 je določeno, da vodi evidenco pristojno ministrstvo, to je Ministrstvo za javno upravo. Evidenca uvrščenih oseb je objavljena na spletni strani tega ministrstva oziroma na podstrani Direktorata za javno naročanje.

Sodna praksa

Družbenik družbe z omejeno odgovornostjo (tožeče stranke) je zaradi sporov z ostalima družbenikoma in slabšega poslovanja tožeče stranke ustanovil novo družbo, ki je opravljala enako dejavnost kot tožeča stranka.

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov