Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 
PRELISTAJ

letnik 2019, številka 2, 1. 4. 2019
> Kazalo

NA NASLOVNICI

Varstvo imetnikov zamenljivih obveznic in obveznic z delniško nakupno opcijo

Janez Vončina

Povzetek: Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) delničarjem v postopku izdaje zamenljivih obveznic in obveznic z delniško nakupno opcijo zagotavlja razmeroma kakovostno varstvo, kajti mešane obveznice te vrste je dovoljeno izdati le na podlagi soglasja skupščine, poleg tega pa imajo delničarji prednostno pravico do nakupa obveznic novih emisij. Zakonska ureditev varstva vlagateljev v te finančne instrumente, razen ureditve pogojnega povečanja osnovnega kapitala kot mehanizma za zagotovitev izvršljivosti zamenjalnega oziroma opcijskega upravičenja, pa je izrazito nedodelana. Zadržanost zakonodajalca do celovite(jše)ga urejanja te materije je sicer deloma upravičena. Pravno razmerje med družbo in imetnikom obveznic ima namreč najprej obligacijskopravno naravo, korporacijskopravno pridobi šele z uresničitvijo zamenjave obveznice za delnico oziroma z uresničitvijo opcije. Vprašanja zaščite imetnikov pred neželenimi "stranskimi učinki" korporacijskih ukrepov družbe izdajateljice obveznic so zato v prvi vrsti domena obligacijskega prava in dispozicije (pogodbenih) strank. V prispevku so analizirani instrumenti varovanja imetnikov mešanih obveznic te vrste.

Ključne besede: zamenljive obveznice, obveznice z delniško nakupno opcijo, mešane obveznice, prednostna pravica delničarjev

Title: Protection of Holders of Convertible Bonds and Bonds with Stock Purchase Warrant

Abstract: The Companies Act (ZGD-1) provides shareholders with a relatively high-quality protection in the procedure of issuance of convertible bonds and bonds with stock purchase warrant, as this type of hybrid bonds may only be issued on the basis of a general assembly resolution. In addition, shareholders have a pre-emptive right to purchase bonds of new issues. On the other hand, the legal regulation of protection of investors in these financial instruments is, except for regulation of conditional share capital increase as an instrument of ensuring the executability of conversion and option right, markedly rudimentary. The restraint of the legislator in relation to a more complete regulation of this area is to a certain extent excusable. The legal relation between a company and bondholders primarily has a character of the law of obligations. It gets a character of corporate only at the point of exchanging a bond for a share and of execution of stock purchase warrant, respectively. Hence, the question of protection of bondholders from unwanted "side effects" of company''s corporate operations is above all a matter of law of obligations and the arrangement of (contracting) parties. The analysis of protection instruments for holders of hybrid bonds is the subject of the present article.

Keywords: convertible bonds, bonds with stock purchase warrant, hybrid bonds, pre-emptive right of shareholders

Naknadna vplačila v kapital gospodarskih družb - po sodbi Vrhovnega sodišča tudi z davčnega vidika relevantna kot kapital

Marijan Kocbek

Povzetek: V prispevku je obravnavano v davčni praksi dalj časa sporno vprašanje obdavčitve naknadnih vplačil v kapital gospodarskih družb. Dokončni odgovor je dalo Vrhovno sodišče RS, po stališču katerega se v zvezi z obdavčitvijo kapitalskih dobičkov kot relevantna upoštevajo tudi naknadna vplačila. Avtor sodbo Vrhovnega sodišča RS pozdravlja, saj je z njo rešen eden temeljnih korporacijskopravnih institutov, ki je zelo pomemben za poslovno prakso, predvsem družb z omejeno odgovornostjo. V nasprotnem primeru bi takšna sporna obdavčitev naknadna vplačila spremenila v mrtvo črko na papirju. Avtor predstavi pravno naravo in teoretično zasnovo naknadnih vplačil, njihov praktični pomen za uporabo v poslovni praksi tako pri ustanovitvi gospodarskih družb kot pri povečanju kapitala (vendar ne osnovnega) ter postopke v zvezi z vračanjem naknadnih vplačil.

Ključne besede: naknadna vplačila v kapital, družba z omejeno odgovornostjo, davek od dobička, poslovni delež, osnovni vložek

Title: Subsequent Payments into Capital of Companies - Relevant as Capital for Tax Purposes, According to the Supreme Court

Abstract: The paper examines the long-standing controversial issue of taxation of subsequent payments into capital of companies. The final answer was given by the Supreme Court of the Republic of Slovenia, which decided that subsequent payments should be considered relevant when taxing capital gains. The author welcomes the verdict of the Supreme Court, which saves one of the fundamental corporate legal institutes, which is very important in business practice, especially for limited liability companies. A different decision that would uphold the controversial taxation of subsequent payments would make this institute meaningless. The author presents the legal nature and theoretical concept of subsequent payments and their practical importance for use in business practice, both in establishing companies and in raising capital (not share capital), as well as procedures related to return of subsequent payments.

Keywords: subsequent payments into capital, limited liability company, corporate income tax, business share, capital contribution

Vpliv ustanovitve hčerinske družbe s stvarnim vložkom na pravni položaj upnikov družbe ustanoviteljice

Saša Prelič

Dejansko stanje
Družba A je ustanovila hčerinsko družbo B tako, da je vanjo kot stvarni vložek prenesla svoje nepremično premoženje in opremo. To premoženje je bilo v pretežnem delu obremenjeno s stvarnimi pravicami upnikov družbe. Čista neto vrednost premoženja družbe A, ki je bilo preneseno kot stvarni vložek na družbo B, je pozitivna in je izkazana v osnovnem kapitalu družbe B.
Kasneje, nekaj časa po ustanovitvi družbe B (torej po njenem vpisu v sodni register), je družba A poslovni delež, ki ga je pridobila v družbi B, odplačno odsvojila družbi C. Družba C kupnine ni plačala.

Odločanje nadzornega sveta (2. del)

Kristijan Zakšek

Povzetek: Rdeča nit prispevka je odločanje nadzornega sveta, pri čemer avtor primerja slovensko in nemško pravno ureditev v skladu z 257. členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) in par. 108 nemškega Aktiengesetzt (Zakon o delnicah oziroma delniški družbi; AktG). Izpostavi nekaj, predvsem v slovenskem pravu, spornih vprašanj. Z nekaterimi se teorija in sodna praksa še nista ukvarjali niti dali pravne razlage. Ob tem je predstavljena razlaga nemške ureditve, ki si včasih prav tako ni enotna. Glede na podobnost obeh ureditev je pri nas v večini primerov smiselno iskati in podati enako ali podobno razlago, kot velja v nemškem pravu.

Ključne besede: nadzorni svet, sklepčnost nadzornega sveta, predsednik nadzornega sveta, namestnik predsednika nadzornega sveta, korespondenčna seja, neveljavnost sklepa

Title: Passing of Resolutions by The Supervisory Board (Part 2)

Abstract: The main theme of the author''s work is the passing of resolutions by the supervisory board, comparing the Slovenian and German legal regulations in accordance with Article 257 of the Slovenian Companies Act (ZGD-1) and the 108th paragraph of the German Companies Act (AktG). The author points out some open questions, especially in Slovenian law. Some of these questions have not yet been dealt with by theory and case law. The German interpretation, which is also sometimes non-consistent, is presented. In accordance with the similarity of the German and Slovenian regulations, it is sensible to look for and give Slovenian law the same or similar interpretation as in the German law.

Keywords: supervisory board, quorum of the supervisory board, chairman of the supervisory board, the deputy chairman of the supervisory board, correspondence session, defectiveness of a resolution

Zastaranje, pravna narava terjatev, občasne terjatve

Vesna Kranjc

Ali imajo terjatve iz konkretne pogodbe naravo občasnih terjatev po 347. členu OZ oziroma ali zanje veljajo določbe 348. člena OZ o zastaranju pravice, iz katere izvirajo občasne terjatve?
Odgovor: S konkretno pogodbo je bilo dogovorjeno, da bo občina v zameno za to, ker je zagotovila lokacijo za izgradnjo objekta državnega pomena, od države dobila 8,4 milijona evrov sredstev (namenska sredstva za sofinanciranje občinskih infrastrukturnih objektov). Izplačana ji bodo v šestih letih, vsako leto po 1,4 milijona evrov. Vprašanje se nanaša na terjatve občine v zvezi z izplačilom posameznih letnih zneskov.

VSEBINA

Vsebina

stran 197 Janez Vončina Varstvo imetnikov zamenljivih obveznic in obveznic z delniško nakupno opcijo Protection of Holders of Convertible Bonds and Bonds with Stock Purchase Warrant stran 217 Kristijan Zakšek Odločanje nadzornega

Kristijan Zakšek

Povzetek: Rdeča nit prispevka je odločanje nadzornega sveta, pri čemer avtor primerja slovensko in nemško pravno ureditev v skladu z 257. členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) in par. 108 nemškega Aktiengesetzt (Zakon o delnicah oziroma delniški družbi; AktG). Izpostavi nekaj, predvsem v slovenskem pravu, spornih vprašanj. Z nekaterimi se teorija in sodna praksa še nista ukvarjali niti dali pravne razlage. Ob tem je predstavljena razlaga nemške ureditve, ki si včasih prav tako ni enotna. Glede na podobnost obeh ureditev je pri nas v večini primerov smiselno iskati in podati enako ali podobno razlago, kot velja v nemškem pravu.
Ključne besede: nadzorni svet, sklepčnost nadzornega sveta, predsednik nadzornega sveta, namestnik predsednika nadzornega sveta, korespondenčna seja, neveljavnost sklepa
Title: Passing of Resolutions by The Supervisory Board (Part 2)
Abstract: The main theme of the author''s work is the passing of resolutions by the supervisory board, comparing the Slovenian and German legal regulations in accordance with Article 257 of the Slovenian Companies Act (ZGD-1) and the 108th paragraph of the German Companies Act (AktG). The author points out some open questions, especially in Slovenian law. Some of these questions have not yet been dealt with by theory and case law. The German interpretation, which is also sometimes non-consistent, is presented. In accordance with the similarity of the German and Slovenian regulations, it is sensible to look for and give Slovenian law the same or similar interpretation as in the German law.
Keywords: supervisory board, quorum of the supervisory board, chairman of the supervisory board, the deputy chairman of the supervisory board, correspondence session, defectiveness of a resolution

Dušan Mitrović

Povzetek: Prispevek obravnava cenovne škarje kot obliko zlorabe prevladujočega položaja. Osredotoča se na pojav povsem različne obravnave cenovnih škarij v sodni praksi Zveznega vrhovnega sodišča ZDA in Sodišča EU. Ob primerljivi pravni podlagi skoraj enake dejanske stanove cenovnih škarij Zvezno vrhovno sodišče ZDA obravnava kot dovoljeno tekmovanje na račun učinkovitosti, Sodišče EU pa kot izključevalno zlorabo prevladujočega položaja. Paradoks prepovedi cenovnih škarij, ki je v tem, da njihova prepoved zvišuje cene proizvodov in storitev na relevantnem trgu in tako bolj koristi konkurentom kot potrošnikom, razkriva, da gre razlog za različno obravnavo cenovnih škarij iskati v različnih ciljih in varovanih dobrinah konkurenčnega prava v EU in v ZDA. Medtem ko antitrust v ZDA prepoveduje le tista izključevalna ravnanja, ki škodujejo blaginji potrošnikov, Evropska komisija in Sodišče EU 102. člen Pogodbe o delovanju EU razlagata na način, da prepoveduje tudi nekatera omejevalna ravnanja, ki škodujejo le blaginji konkurentov. S tem v konkurenčno pravo EU vpletata koncepte prava reguliranih sektorjev, katerih namen je nižanje vstopnih ovir novim podjetjem za vstop na trg. Namen prispevka je prikazati, da s prepovedjo cenovnih škarij Evropska komisija in Sodišče EU to počneta na škodo blaginje potrošnikov in grobo posegata v pravno varnost podjetij s prevladujočim položajem.
Ključne besede: cenovne škarje, zloraba prevladujočega položaja, vertikalna integracija, pravna varnost, imputacijski test, test enako učinkovitega konkurenta, blaginja potrošnikov, zavrnitev dobave, telekomunikacije, regulirani sektorji
Title: Margin Squeeze as an Indicator of Different Objectives of Antitrust Law in the US and in the EU
Abstract: This paper analyses diametrically diverging approaches to margin squeeze in the latest case law of the Supreme Court of the US and the Court of Justice of the EU (CJEU). Even though they were applying very similar provisions on abusive unilateral conduct and deciding cases with almost the same factual background, the CJEU repeatedly held that the margin squeeze is a type of abuse of dominant position, while the Supreme Court of the US clearly considered it as competition on merits. The main paradox of these cases is that the banning of margin squeeze most likely leads to higher prices for consumers on the downstream market, and is therefore much more beneficial to competitors than to consumers. Since a ban of margin squeeze promotes the welfare of competitors to the detriment of the consumers'' welfare, it is clear that the decision whether or not to ban it in fact implies a political decision as to whose welfare shall the competition law aim to protect. The fact that the two most developed antitrust legal systems deal with this phenomenon differently indicates different objectives of competition law in both legal systems. While the antitrust law in the US forbids only exclusionary conduct that is detrimental to consumers'' welfare, the European Commission and the CJEU interpret Article 102 of the Treaty on the Functioning of the EU (TFEU) in a way that it also prohibits exclusionary conduct that is detrimental solely to the welfare of competitors. With such interpretation, concepts of ex ante market regulation, which aim to lower the entry barriers to internal market, are being introduced to EU competition law. The latest case law of the CJEU on margin squeeze clearly shows that such "regulatory" interpretation of Article 102 TFEU interferes with the basic principle of legal certainty and reduces the consumers'' welfare.
Keywords: margin squeeze, abuse of dominant position, vertical integration, legal certainty, imputation test, equally efficient competitor test, consumer welfare, refusal to deal, telecommunications, regulated markets

Jure Jakšić

Povzetek: V prispevku je obravnavana delodajalčeva odškodninska odgovornost za škodo zaradi stresa na delovnem mestu. V zadnjih nekaj desetletjih se v strokovni literaturi poudarjata prisotnost in vpliv stresa v vsakdanjem življenju. Sam izvor stresa ni enoplasten pojem, saj gre za splet različnih dejavnikov, ki sestavljajo svojevrsten konglomerat. Pogosto je glavni vzrok (predvsem negativnega) stresa ravno služba, ki jo opravljamo. V prispevku smo ugotovili, da se tako nacionalni kot mednarodni pravni viri s področja varnosti in zdravja pri delu nanašajo tudi na obravnavo stresa z vidika njegovega negativnega vpliva na zdravje ter da je delodajalec po pravilih o neposlovni (deliktni) odškodninski odgovornosti in tudi po pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti lahko odgovoren za škodljive posledice stresa na delovnem mestu.
Ključne besede: stres, stresorji na delovnem mestu, odškodninska odgovornost delodajalca, varnost in zdravje pri delu, poslovna odškodninska odgovornost
Title: Employer's Tort Liability for Damages Caused by Work-Related Stress
Abstract: The paper examines the employer''s tort liability for damages caused by work-related stress. In the last few decades, there has been a significant recognition of stress in scientific and in popular literature. According to the pathophysiological definition, stress is "a state in an environment or an organism that potentially or actually threatens the integrity or life of an organism". The very source of stress is not a single concept, but is a web of various factors that form a peculiar conglomerate. Often, the leading cause of stress (especially negative) lies in our professional life. It has been established in the paper that both national and international legislation that regulates health and safety at workplace also refers to stress as a negative impact on health. Furthermore, the employer is, according to the rules of non-contractual tort liability and the rules of contractual tort liability, responsible for the harmful effects of stress at work.
Keywords: stress, workplace stressors, employer''s tort liability, workplace safety and health, contractual tort liability

Janez Vončina

Povzetek: Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) delničarjem v postopku izdaje zamenljivih obveznic in obveznic z delniško nakupno opcijo zagotavlja razmeroma kakovostno varstvo, kajti mešane obveznice te vrste je dovoljeno izdati le na podlagi soglasja skupščine, poleg tega pa imajo delničarji prednostno pravico do nakupa obveznic novih emisij. Zakonska ureditev varstva vlagateljev v te finančne instrumente, razen ureditve pogojnega povečanja osnovnega kapitala kot mehanizma za zagotovitev izvršljivosti zamenjalnega oziroma opcijskega upravičenja, pa je izrazito nedodelana. Zadržanost zakonodajalca do celovite(jše)ga urejanja te materije je sicer deloma upravičena. Pravno razmerje med družbo in imetnikom obveznic ima namreč najprej obligacijskopravno naravo, korporacijskopravno pridobi šele z uresničitvijo zamenjave obveznice za delnico oziroma z uresničitvijo opcije. Vprašanja zaščite imetnikov pred neželenimi "stranskimi učinki" korporacijskih ukrepov družbe izdajateljice obveznic so zato v prvi vrsti domena obligacijskega prava in dispozicije (pogodbenih) strank. V prispevku so analizirani instrumenti varovanja imetnikov mešanih obveznic te vrste.
Ključne besede: zamenljive obveznice, obveznice z delniško nakupno opcijo, mešane obveznice, prednostna pravica delničarjev
Title: Protection of Holders of Convertible Bonds and Bonds with Stock Purchase Warrant
Abstract: The Companies Act (ZGD-1) provides shareholders with a relatively high-quality protection in the procedure of issuance of convertible bonds and bonds with stock purchase warrant, as this type of hybrid bonds may only be issued on the basis of a general assembly resolution. In addition, shareholders have a pre-emptive right to purchase bonds of new issues. On the other hand, the legal regulation of protection of investors in these financial instruments is, except for regulation of conditional share capital increase as an instrument of ensuring the executability of conversion and option right, markedly rudimentary. The restraint of the legislator in relation to a more complete regulation of this area is to a certain extent excusable. The legal relation between a company and bondholders primarily has a character of the law of obligations. It gets a character of corporate only at the point of exchanging a bond for a share and of execution of stock purchase warrant, respectively. Hence, the question of protection of bondholders from unwanted "side effects" of company''s corporate operations is above all a matter of law of obligations and the arrangement of (contracting) parties. The analysis of protection instruments for holders of hybrid bonds is the subject of the present article.
Keywords: convertible bonds, bonds with stock purchase warrant, hybrid bonds, pre-emptive right of shareholders

Iz prakse za prakso

Vesna Kranjc

Ali imajo terjatve iz konkretne pogodbe naravo občasnih terjatev po 347. členu OZ oziroma ali zanje veljajo določbe 348. člena OZ o zastaranju pravice, iz katere izvirajo občasne terjatve?
Odgovor: S konkretno pogodbo je bilo dogovorjeno, da bo občina v zameno za to, ker je zagotovila lokacijo za izgradnjo objekta državnega pomena, od države dobila 8,4 milijona evrov sredstev (namenska sredstva za sofinanciranje občinskih infrastrukturnih objektov). Izplačana ji bodo v šestih letih, vsako leto po 1,4 milijona evrov. Vprašanje se nanaša na terjatve občine v zvezi z izplačilom posameznih letnih zneskov.

Sodna praksa RS

Splošna navodila poslovodje obvladujoče družbe o zagotavljanju financiranja odvisne družbe, ki je obenem obvladujoča družba posojilodajalke, v dejanskem koncernu zadostujejo za odškodninsko odgovornost obvladujoče družbe in njenega poslovodstva zaradi škodljivega vplivanja. ZGD-1 namreč ne določa oblike vpliva, ki bi bil merodajen za odškodninsko odgovornost zaradi škodljivega vplivanja, zato zadostuje vsako vedenje, v katerem odvisna družba prepozna željo obvladujoče družbe, da ravna na določen način. Napačno je stališče, da bi lahko člani poslovodstev odvisnih družb solidarno odgovarjali za škodo odvisnim družbam zaradi sklenitve škodljivih poslov po navodilih obvladujoče družbe samo, če bi poslovodstva odvisnih družb takšne posle sklenila tudi brez navodil obvladujoče družbe. Če poslovodstvo odvisne družbe na pobudo ali po navodilih obvladujoče družbe sklene pravni posel, ki bi bil kot nezakonit prepovedan, krši standard poštenega in vestnega izpolnjevanja dolžnosti in odgovarja po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti. Člani poslovodstva odvisne družbe ne odgovarjajo le zaradi opustitve njihove dolžnosti poročanja o škodljivih poslih po 548. členu ZGD-1, temveč to določbo dopolnjuje splošna ureditev v 263. členu ZGD-1 o odškodninski odgovornosti zaradi neskrbnega vodenja poslov. Za povrnitev škode odvisni družbi so solidarno odgovorni obvladujoča družba, člani njenega poslovodstva in člani poslovodstva odvisne družbe.

Marijan Kocbek

Povzetek: V prispevku je obravnavano v davčni praksi dalj časa sporno vprašanje obdavčitve naknadnih vplačil v kapital gospodarskih družb. Dokončni odgovor je dalo Vrhovno sodišče RS, po stališču katerega se v zvezi z obdavčitvijo kapitalskih dobičkov kot relevantna upoštevajo tudi naknadna vplačila. Avtor sodbo Vrhovnega sodišča RS pozdravlja, saj je z njo rešen eden temeljnih korporacijskopravnih institutov, ki je zelo pomemben za poslovno prakso, predvsem družb z omejeno odgovornostjo. V nasprotnem primeru bi takšna sporna obdavčitev naknadna vplačila spremenila v mrtvo črko na papirju. Avtor predstavi pravno naravo in teoretično zasnovo naknadnih vplačil, njihov praktični pomen za uporabo v poslovni praksi tako pri ustanovitvi gospodarskih družb kot pri povečanju kapitala (vendar ne osnovnega) ter postopke v zvezi z vračanjem naknadnih vplačil.
Ključne besede: naknadna vplačila v kapital, družba z omejeno odgovornostjo, davek od dobička, poslovni delež, osnovni vložek Title: Subsequent Payments into Capital of Companies - Relevant as Capital for Tax Purposes, According to the Supreme Court Abstract: The paper examines the long-standing controversial issue of taxation of subsequent payments into capital of companies. The final answer was given by the Supreme Court of the Republic of Slovenia, which decided that subsequent payments should be considered relevant when taxing capital gains. The author welcomes the verdict of the Supreme Court, which saves one of the fundamental corporate legal institutes, which is very important in business practice, especially for limited liability companies. A different decision that would uphold the controversial taxation of subsequent payments would make this institute meaningless. The author presents the legal nature and theoretical concept of subsequent payments and their practical importance for use in business practice, both in establishing companies and in raising capital (not share capital), as well as procedures related to return of subsequent payments.
Keywords: subsequent payments into capital, limited liability company, corporate income tax, business share, capital contribution

V poslovni delež kot skupek korporacijskih pravic spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili kapitala, tako da tudi te sodijo v pojem kapitala, kot ga opredeljuje 93. člen ZDoh-2. Za namen odmere davka na kapitalski dobiček v delež v gospodarski družbi po 2. točki

Sašo Šilec

Povzetek: Prispevek odpira in obravnava obligacijskopravna vprašanja prevoza z Uberjem pod predpostavko, da bi ta prodrl tudi na trg Republike Slovenije. V uvodu je predstavljeno delovanje Uberjeve digitalne pametne platforme in mobilne aplikacije, s katero uporabniki dostopajo do storitev. Posebna pozornost je namenjena problemom in izzivom, ki jih prinaša digitalizacija ponujanja različnih storitev, pri čemer je poudarek na konkretnem primeru prevoza z Uberjem. Ob upoštevanju dejstva, da problematika ponujanja storitev posega na različna pravna področja, se avtor v prispevku omejuje izključno na obligacijskopravna vprašanja. Uvodu sledi krajša analiza odločitve Sodišča EU v zadevi Asociación Profesional Elite Taxi proti Uber Systems Spain SL in mnenja generalnega pravobranilca Szpunarja, ki sta posebej pomembna predvsem z vidika vprašanja, za kakšno vrsto storitev sploh gre in ali se za presojo tovrstnih storitev uporablja pravo EU ali nacionalno pravo. Kljub temu, da se Sodišče EU in generalni pravobranilec v predstavljeni zadevi nista ukvarjala z obligacijskopravnimi vprašanji, lahko njune zaključke in pomisleke uporabimo kot usmeritev pri iskanju odgovorov na obligacijskopravna vprašanja. Med temi avtor v prispevku obravnava predvsem vprašanje trenutka sklenitve pogodbe med osebami, ki so udeležene pri prevozu z Uberjem, tj. uporabnikom, upravljavcem platforme in voznikom. Glavno vprašanje, ki mu je namenjen osrednji del prispevka, je vprašanje pravne narave obligacijskopravnega razmerja med upravljavcem platforme (Uberjem) in uporabnikom. Pri iskanju odgovora nanj so upoštevane možnosti več pogodbenih tipov - posredniška, špedicijska ali prevozna pogodba. Pri vsaki izmed njih so predstavljeni argumenti za podreditev razmerja posameznemu pogodbenemu tipu in proti njej.
Ključne besede: prevozna pogodba, prevoz s taksijem, Uber, odškodninska odgovornost Uberja, splošni pogoji poslovanja, posredovanje pri sklepanju prevozne pogodbe
Title: Contract Law Questions Pertaining to »Catching-a-ride« with Uber
Abstract: The article addresses contractual law questions related to getting a ride with Uber, under presumption of Uber being available in Slovenia in the future. The introductory chapter presents the modus operandi of Uber and its platform while highlighting the challenges and problems brought by digitalisation of different services, with emphasis being on Uber. Considering the fact that offering services via a digital platform is covered by different fields of law, the author focuses entirely on questions pertaining to contract law. The introductory part is followed by a brief analysis of the CJEU Judgment in Asociación Profesional Elite Taxi versus Uber Systems Spain SL and the Opinion of Attorney General Szpunar. These are important particularly in regards to the type of services provided by Uber, and whether EU or national law is applicable. Although the CJEU and Attorney General have not dealt with the questions of contract law in this matter, their ratio decidendi is important nonetheless as it may indicate the circumstances that have to be considered when addressing the questions pertaining to contract law. Among the latter, the author discusses mainly the conclusion of contracts between persons participating in an Uber ride - the user, the platform operator and the driver. The main question - and the core of the article - is the question of legal nature of the contractual relationship between the platform operator (Uber) and its users. Regarding the latter, different types of contracts are considered - the intermediary contract, freight forwarding contract and transportation contract - including the reasoning behind applying a certain set of rules to the contract in question.
Keywords: transportation contract, taxi rides, Uber, liability of platform operators, terms and conditions, intermediating in transportation contract conclusion

Iz prakse za prakso

Saša Prelič

Dejansko stanje Družba A je ustanovila hčerinsko družbo B tako, da je vanjo kot stvarni vložek prenesla svoje nepremično premoženje in opremo. To premoženje je bilo v pretežnem delu obremenjeno s stvarnimi pravicami upnikov družbe. Čista neto vrednost premoženja družbe A, ki je bilo preneseno kot stvarni vložek na družbo B, je pozitivna in je izkazana v osnovnem kapitalu družbe B. Kasneje, nekaj časa po ustanovitvi družbe B (torej po njenem vpisu v sodni register), je družba A poslovni delež, ki ga je pridobila v družbi B, odplačno odsvojila družbi C. Družba C kupnine ni plačala.

Sodna praksa RS

Nadzorni svet je upravičen reagirati na stanje nesoglasij, sporov in medsebojnega nezaupanja v upravi, preden bi prišlo do zastojev pri sprejemanju poslovnih odločitev in preden bi lahko bila družbi zaradi tega povzročena škoda. Za utemeljenost sklepa nadzornega sveta o odpoklicu predsednika ali

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov